[tilenrexi]
Seveda so ti za kredit v CHF zlomili roko in odločitev ni bila tvoja špekulacija, ne?

V mojem primeru je bila moja zavestna odločitev in za njo stojim. To ne spremeni dejstva, da nas je banka nategnila z napačnimi informacijami (hote, ali nehote).

V veliko drugih primerih ne gre za takšno zgodbo, kot v mojem primeru.

[rename]
> [amateur_fa]
> > [MObo]
> > Nisem jemal takšnega kredita, bil pa sem prisoten, ko se je sodelavec šel pozanimat v banko. In nisem slišal nič o tem, kako "oh in sploh fajn" so ti krediti. Celo svetovali so mu, naj si raje del kupnine izposodi pri sorodnikih...
>
> Jaz sem ga jemal in dobro vem, kakšna je bila komunikacija. Bil sem na več bankah in nikjer niso predstavili "pravih" informacij.
>
> Očitno sem bil kreten, da nisem vedel, da je najbolj pomemben tečaj na dan črpanja. Oni pa so govorili o tem, kako bi se lahko spreminjal libor in kako je pričakovati enakomerno nihanje tečaja pri mesečnih anuitetah. Sicer CHF nikoli nisem videl, ker je banka po pogodbi (njena hipotekarna pogodba) direktno nakazala prodajalcu evre.
>
> Referent je kazal graf mesečnega gibanja eur/chf, ki je bil stabilen (enakomeren). Kaj vse so posamezni referenti takrat govorili, nima smisla pisati. Nekateri so bili nekompetentni, nekateri pa so verjetno imeli navodila šefov, da je treba prodajati kredite v CHF. Nihče mi ni takrat pokazal večletnega gibanja tečaja, kjer se je lepo videlo, da je CHF podcenjen.
>
> Verjamem, da večina kreditojemalcev do podpisa pogodbe sploh ni razumela, da je pogodbeni znesek v CHF in da bo treba vsak mesec kupovati CHFje za vračilo. Celotna komunikacija je bazirala na zneske v EUR.

V pogodbi je eksplicitno naveden amortizacijski načrt, ki je prikazan v CHF.
Smo imeli takšne kredite in plačevali mesečne anuitete v SIT, po tečaju na dan nakazila.

Pokaži mi ga v primeru CHF.

[Vinci]
> [amateur_fa]
> Nihče mi ni takrat pokazal večletnega gibanja tečaja, kjer se je lepo videlo, da je CHF podcenjen.

Tudi, če bi ti ga pokazali, ne bi videl tega, da je CHF podcenjen, ker je bil od leta 1995 do leta 2010 skoz okrog 1,5 (od 1,4 do 1,6), od leta 1990 do 1995 pa celo okrog 1,7 in na podlagi zgodovinskih podatkov za zadnjih 15 ali 20 let nikakor nisi mogel oceniti, da bo padel na 1,1 ali celo manj.

Drzi, ker tocno to sem jaz gledal in tudi na podlagi tega sprejel tveganje (ampak se vedno poglavitni pri moji odlocitvi sta bili tocki a in b iz mojega prejsnjega posta... )

LpA

[najobj]
> [amateur_fa]
> > [najobj]
> > > [amateur_fa]
> > > Preberite posamezne odstavke mnenja Zupančiča in Ribičiča. Tista famozna "steklena krogla" je za celoto natega nepomembna. Banka se ne more izgovarjati, da se prihodnosti ne da napovedati. Produkt kot tak je bil sporen na podlagi tekočih (takratnih) podatkov. Banka jih je imela, posojilojemalec ne.
> >
> > ... alzo, če jaz zdaj tebe (= blesavega/pokvarjenega Zupančiča in Ribičiča) prav razumem, so slovenske komercialne banke kakšnih deset let pred švicarsko centralno banko že vedele, kaj bodo v SNB naredili 15.januarja 2015 ... eh, jebiga ...

> Na pamet pišeš blesarije.
>
> Če bi prebral moje (stare) zapise, bi videl, da je tisti januar povsem nepomemben. Dejstvo je, da v obdobju 2005-2010 ne bi smeli podeljevati kreditov v CHF.
>
> Meni je čisto nepomembno, ali mi fiksirajo razmerje na 1,2 ali pade na 0,9. Bistvo je, da sem črpal kredit pri 1,65.

... evo, tukaj www.ecb.europa.eu/st...hf.en.html pri izbiri Zoom klikni na All in boš dobil gibanje tečaja CHF/EUR od 1999 do danes, potem pa mi povej, na osnovi česa v obdobju 2005-2010 ne bi smeli podeljevati kreditov v CHF ...

P.S.: zanimivo bi bilo slišati mnenje tistega, ki je 2005 vzel kredit v CHF za dobo treh let ...

Postavi se na november 2007 (moja pogodba), pa sam odgovori na svoje vprašanje. Obdobje 2005-2010 sem pa napisal, ker je CBS leta 2005 podala "tisto" mnenje/opozorilo. Poslovne banke se ga seveda niso držale...

[Vinci]
> [amateur_fa]
> > [Vinci]
> > > [amateur_fa]
> > > Nihče mi ni takrat pokazal večletnega gibanja tečaja, kjer se je lepo videlo, da je CHF podcenjen.
> >
> > Tudi, če bi ti ga pokazali, ne bi videl tega, da je CHF podcenjen, ker je bil od leta 1995 do leta 2010 skoz okrog 1,5 (od 1,4 do 1,6), od leta 1990 do 1995 pa celo okrog 1,7 in na podlagi zgodovinskih podatkov za zadnjih 15 ali 20 let nikakor nisi mogel oceniti, da bo padel na 1,1 ali celo manj.
>
> Kot pravim, ni pomemben januar 2015 in tisti padec. Iz grafa se lepo vidi, da je CHF podcenjen in da je realno pričakovati krepitev valute (najnižja vrednost CHF v zadnjih 10 letih). S podpisom pogodbe sem zaradi te informacije izgubil 10-15% vrednosti, ko sem samo stopil skozi banko.

Potem se moraš tudi sam vprašati, zakaj takrat tega nisi sam pogledal. Ampak pustimo zdaj preteklost in tudi ti bi jo moral. Do leta 2008 sem delal na dveh bankah in so tudi moji sodelavci bankirji jemali kredite v CHF. Glede na tezo, da so bankirji bili bolje obveščeni od ostalih, se kaj takšnega ne bi smelo zgoditi, pa se je. Šlo je za preračunljivost; CHF je bil cenejši kredit, prevladovalo je mnenje, da se valutno razmerje se bo toliko spremenilo, da bi pretehtalo nižjo obrestno mero in zelo dolgo je to tudi veljalo.

Takrat noben ni mogel vedeti, kaj bo čez eno ali dve leti, niti bankirji.

Takšna logika sovpada s špekulativnim nakupom bitcoinov (na današnji dan). Noben sposoben bankir na podlagi takšnih podatkov ne bi smel predlagati najem 15 (ali 20, 25) letnega kredita.

Zakaj nisem pogledal? Ker sem bil glup. Ampak v osnovi smo vsi "glupi", ko smo stranke in nas mora v osnovnih elementih institucija zaščititi pred lastno neumnostjo. Nima vsak potencialen kreditojemalec naročnine na Finance, da bi vedel, katere informacije preveriti. Kot sem rekel, jaz svojo neumnost sprejmem, problematični so drugi krediti, kjer ljudje niso imeli pojma, kaj podpisujejo.

Ne, nisi bil glup. Samo špekuliral si....nič narobe, samo ne terjaj(te) potem socializacije vaših zgrešenih špekuliranj.

[amateur_fa]
> [najobj]
> > [amateur_fa]
> > > [najobj]
> > > > [amateur_fa]
> > > > Preberite posamezne odstavke mnenja Zupančiča in Ribičiča. Tista famozna "steklena krogla" je za celoto natega nepomembna. Banka se ne more izgovarjati, da se prihodnosti ne da napovedati. Produkt kot tak je bil sporen na podlagi tekočih (takratnih) podatkov. Banka jih je imela, posojilojemalec ne.
> > >
> > > ... alzo, če jaz zdaj tebe (= blesavega/pokvarjenega Zupančiča in Ribičiča) prav razumem, so slovenske komercialne banke kakšnih deset let pred švicarsko centralno banko že vedele, kaj bodo v SNB naredili 15.januarja 2015 ... eh, jebiga ...
>
> > Na pamet pišeš blesarije.
> >
> > Če bi prebral moje (stare) zapise, bi videl, da je tisti januar povsem nepomemben. Dejstvo je, da v obdobju 2005-2010 ne bi smeli podeljevati kreditov v CHF.
> >
> > Meni je čisto nepomembno, ali mi fiksirajo razmerje na 1,2 ali pade na 0,9. Bistvo je, da sem črpal kredit pri 1,65.

> ... evo, tukaj www.ecb.europa.eu/st...hf.en.html pri izbiri Zoom klikni na All in boš dobil gibanje tečaja CHF/EUR od 1999 do danes, potem pa mi povej, na osnovi česa v obdobju 2005-2010 ne bi smeli podeljevati kreditov v CHF ...
>
> P.S.: zanimivo bi bilo slišati mnenje tistega, ki je 2005 vzel kredit v CHF za dobo treh let ...

Postavi se na november 2007 (moja pogodba), pa sam odgovori na svoje vprašanje. Obdobje 2005-2010 sem pa napisal, ker je CBS leta 2005 podala "tisto" mnenje/opozorilo. Poslovne banke se ga seveda niso držale...

... OK, ker nimam pojma, kaj je CBS leta 2005 napisala v "tisto" (WTF?) mnenje/opozorilo, tega ne morem komentirat, vsekakor pa mi je nenavadno, da bi neka centralna banka, ki z denarno politiko skrbi za stabilnost celotnega gospodarstva neke države, kar vnaprej napovedala, kaj bo s svojo valuto naredila v bodočnosti ...

P.S.: če si vzel kredit 2007, si pač imel smolo pri svoji odločitvi in kot opravilno sposobna odrasla oseba pač moraš sprejeti posledice ... khmm, enako kot tisti, ki je deset let pred tabo imel srečo, ker tudi tisti od svojega profita meni ni nič vrnil, kot danes ti od mene (= davkoplačevalca) zahtevaš, da izgubo pri tvojem kreditu vrnem namesto tebe ...

[abohte]
> [sopranos]
> Bančnik mu je pa ob najemu kredita rekel, da je vse super. Da je najem kredita v frankih boljši, ugodnejši in da jih res ni treba skrbeti.

To veš, ugibaš, ali se samo sklada s tvojo predstavo o barabah v bančništvu in je zato prikladno zapisati?

Pozicija banke in pozicija posojilojemalnca, fizične osebe nista pozicije dveh enakovrednih partnerjev. In ne vem zakaj se nekateri pretvarjate, da je temu tako.

Banka je v neprimerno močnejšem položaju. In zato bi se morale banke bistveno bolj potruditi, da bi strankam razložile tveganje. Če bi jih, bi se jih izredno malo odločilo za franke.

Banke in vse večje korporacije pa imajo navado, da strankam rečejo, da naj podpišejo 5-10 strani pogodbe napisane v drobnem tisku. In ne mi prodajati buč, da banke strankam zadeve razložijo.

Kar se pa barab v bančništvu tiče je pa tako, glede na to, da so formalno gledano vsi nedolžni, je potem možen pogled, da je temu res tako. Ali pa, da so očitno vsi dobro zaščiteni in povezani s politiko/sodstvom/policijo in se zato nikomur nič ne zgodi. In ker mi empirične izkušnje in dogajanje na globalni ravni kažejo, da gre za drugo, potem je seveda bolj racionalno sklepati, da gre za barabe. So tudi pošteni vmes. Ampak ko z njimi sklepaš biznise, moraš pač računati na to, da imaš opravka z barabami. Če se izkaže, da so se držali dogovora, je pa potem še toliko bolje zate.

No, saj v resnici je tako, da imajo potrošniki -fizične osebe kar solidno zaščito. Najbolj ranljive skupine so mali podjetniki, ker njih zakon ne ščiti v takšni meri kot fizične osebe.

[bc123a]
> [sopranos]
> > [Vinci]
> > > [rename]
> > > OK, pogodba je nična.
> > > Kaj pa sedaj?
> > > Vzpostavitev prvotnega stanja pred podpisom pogodbe?
> > > Banke se bodo seveda pritožile in ples se bo nadaljeval še naprej.
> >
> > Me zanima, kako se bo zdaj ta kredit vrnil. V pogodbi piše, da je glavnica kredita 100.000 CHF, torej bo kreditojemalec moral vrniti 100.000 CHF (oz. preostanek), ki jih bo kupil na današnji dan? Ne razumem, kakšno korist bo od tega imel kreditojemalec.
>
> Kot jaz razumem, se v resnici nikoli ni operiralo s franki, ampak samo z evri. Posojilojemalec je dobil evre in je plačeval v evrih.

NE!

Torej je kreditojemalec prejel na svoj račun švicarske franke? In je banki nakazoval v švicarskih frankih? Hmm, primeri, ki jih jaz poznam so drugačni. Dobili so evre in plačevali so v evrih.

[rename]
Še zadnjič: kreditna pogodba je glasila v CHF.
Črpanje v SIT, na dan nakazila.
Vračilo v mesečnih anuitetah določenih v CHF, plačevanje v SIT po tečaju na dan nakazila anuitete.

Na papirju se je glasila v CHF, v praksi je bilo pa vse izvedeno v EUR. Malce nenavadno, kajne?

In prodajati buče, da se je takšen porast posojil v CHF zgodil brez agresivnega trženja s strani bank, je milo rečeno smešno.

Saj ne pravim, da so vsega krive banke. Tudi fizične osebe bi se morale bolj zavedati tveganj. Ampak ponovno, banke so tukaj v močnejši poziciji, so bolj informirane in so se bistveno bolj zavedale tveganj. Saj zato so se pa tudi zavarovale pred valutnimi tveganji. Pač, tudi banke so podvržene zakonom, ki varujejo potrošnike. In sedaj prevaliti vso krivdo na posameznike je smešno. Zato je prav, da banke za to tudi odgovarjajo.

Če so pogodbe nične in se morajo krediti spremenit v evrske, banka verjetno lahko uporabi fiksno obrestno mero za čas od odobritve do sedaj. V 2008 so bile te cca 6%-7%.

Če si profitiral kot nevedna,nepoučena stranka, ti bojo težko kaj dodatno zaračunali.

[amateur_fa]
Tvoja teorija bi šla skozi pri tistem delu kreditojemalcev, ki bi naj bili "špekulanti". Obstaja velik del tistih, ki so želeli kredit v EUR, pa ga zaradi bonitete niso dobili.

A to ni dovolj dobra informacija o tem da kredita ne bi smeli vzeti, tako ali drugace?

Mislim, kaj bi pa rad? Banka ti je jasno dala vedeti da nisi kreditno sposoben. Zakaj potem riniti naprej?

[sopranos]
> [bc123a]
> > [sopranos]
> > > [Vinci]
> > > > [rename]
> > > > OK, pogodba je nična.
> > > > Kaj pa sedaj?
> > > > Vzpostavitev prvotnega stanja pred podpisom pogodbe?
> > > > Banke se bodo seveda pritožile in ples se bo nadaljeval še naprej.
> > >
> > > Me zanima, kako se bo zdaj ta kredit vrnil. V pogodbi piše, da je glavnica kredita 100.000 CHF, torej bo kreditojemalec moral vrniti 100.000 CHF (oz. preostanek), ki jih bo kupil na današnji dan? Ne razumem, kakšno korist bo od tega imel kreditojemalec.
> >
> > Kot jaz razumem, se v resnici nikoli ni operiralo s franki, ampak samo z evri. Posojilojemalec je dobil evre in je plačeval v evrih.
>
> NE!

Torej je kreditojemalec prejel na svoj račun švicarske franke? In je banki nakazoval v švicarskih frankih? Hmm, primeri, ki jih jaz poznam so drugačni. Dobili so evre in plačevali so v evrih.

Nekateri so prav franke dobili.

[sopranos]
> [rename]
> Še zadnjič: kreditna pogodba je glasila v CHF.
> Črpanje v SIT, na dan nakazila.
> Vračilo v mesečnih anuitetah določenih v CHF, plačevanje v SIT po tečaju na dan nakazila anuitete.

Na papirju se je glasila v CHF, v praksi je bilo pa vse izvedeno v EUR. Malce nenavadno, kajne?

In prodajati buče, da se je takšen porast posojil v CHF zgodil brez agresivnega trženja s strani bank, je milo rečeno smešno.

Saj ne pravim, da so vsega krive banke. Tudi fizične osebe bi se morale bolj zavedati tveganj. Ampak ponovno, banke so tukaj v močnejši poziciji, so bolj informirane in so se bistveno bolj zavedale tveganj. Saj zato so se pa tudi zavarovale pred valutnimi tveganji. Pač, tudi banke so podvržene zakonom, ki varujejo potrošnike. In sedaj prevaliti vso krivdo na posameznike je smešno. Zato je prav, da banke za to tudi odgovarjajo.

Banke so bolj agresivno tržile CHF kredite, ker so imeli pri Libor CHF boljšo obrestno maržo pri skoraj nič višjem tveganju. Zasledovale so svoj interes, ki je bil višji dobiček in kreditojemalci so zasledovali svoj interes, ki je bil nižji obrok kredita. Oboji so bili takrat zadovoljni.

Vsem so predstavili valutno tveganje, ampak obseg tega tveganja pa je bil za vse vpletene neznanka. Katastrofičen scenarij je bil pri razmerju 1,4, ker nikoli v zgodovini ni bilo nižje od 1,4. Tudi bankirji niso pričakovali razmerja pod 1,4, ampak bankirjem je bilo tako ali tako vseeno, ker oni niso bili izpostavljeni valutnemu tveganju. Pa tudi, če bi bankirji tem kreditojemalcem predstavili scenarij, kjer se razmerje spremeni na 1,2 in kreditojemalec hkrati gleda graf s preteklim razmerjem, kjer nikoli ni bilo pod 1,4, kakšen sklep misliš, da bi naredil kreditojemalec? Vprašal bi, kje naj podpiše, ker se mu scenarij z 1,2 ne bi zdel verjeten.

Potem pa pride na vrsto tista zanka s konverzijo. Banke so konvertirale obroke iz EUR v CHF v potrebnem obsegu glede na njihovo bilanco in dokler se jim je to izplačalo. V nekem obdobju si dobil na TRR švicarske franke in ko si nakazoval obroke, se je delala konverzija v švicarske franke. Ko pa se banki to več ni izplačalo, pa je vse potekalo v evrih, brez kakšnih konverzij v ozadju, samo na papirju je bila prikazana in za te posle ni več relevantno vprašanje, ali so stranki predstavili valutno tveganje ali ne, ampak je relevantno, kakšen je bil dejanski posel in dejanski posel je bil v teh primerih v EUR, ne glede na to, kaj piše v pogodbi.

Tako, kot jaz ne morem kupovati mercedez in moram poseči po renault, tako on ni bi zmožen kupiti EUR kredita in je kupil CHF kredit.

[Vinci]
Potem pa pride na vrsto tista zanka s konverzijo. Banke so konvertirale obroke iz EUR v CHF v potrebnem obsegu glede na njihovo bilanco in dokler se jim je to izplačalo. V nekem obdobju si dobil na TRR švicarske franke in ko si nakazoval obroke, se je delala konverzija v švicarske franke.

In nicnost takih kreditov bo se posebej zabavna. #kokice

[Janez386]
Tako, kot jaz ne morem kupovati mercedez in moram poseči po renault, tako on ni bi zmožen kupiti EUR kredita in je kupil CHF kredit.

In ko se je z renaultom, ki je manj varen od mercedeza razbil na cesti, je sel zahtevat da se mu izplaca odskodnina, ker se je moral voziti z manj varnim avtom. Ker ON JE RABIL AVTO.

Tako, a je?

Samo, če bi ga prodajalec zavedel in mu prodal renault, kot varnejši avtomobil. Sledila bi tožba in prodaalec bi plačal. Nesposobni del desničarjev pa bi trdil, da gre za socializacijo saj bo prodajalec zaradi tega ostalim primoram malo več zaračunati. Kaj šele, če gre prodajalec v stečaj in za sabo pusti kredit...

Od kod ta zadnji argument? Ne poznam takega primera.

[Janez386]
Samo, če bi ga prodajalec zavedel in mu prodal renault, kot varnejši avtomobil.

Ker sam je tak idiot da misli da so renaulti varnejsi?

Prav. Vrnit kreditojemalcem vso "skodo". Potem pa odvzeti opravilno sposobnost in jim dolociti skrbnika na CSD. Dil?

[Vinci]
> [sopranos]
> > [rename]
> > Še zadnjič: kreditna pogodba je glasila v CHF.
> > Črpanje v SIT, na dan nakazila.
> > Vračilo v mesečnih anuitetah določenih v CHF, plačevanje v SIT po tečaju na dan nakazila anuitete.
>
> Na papirju se je glasila v CHF, v praksi je bilo pa vse izvedeno v EUR. Malce nenavadno, kajne?
>
> In prodajati buče, da se je takšen porast posojil v CHF zgodil brez agresivnega trženja s strani bank, je milo rečeno smešno.
>
> Saj ne pravim, da so vsega krive banke. Tudi fizične osebe bi se morale bolj zavedati tveganj. Ampak ponovno, banke so tukaj v močnejši poziciji, so bolj informirane in so se bistveno bolj zavedale tveganj. Saj zato so se pa tudi zavarovale pred valutnimi tveganji. Pač, tudi banke so podvržene zakonom, ki varujejo potrošnike. In sedaj prevaliti vso krivdo na posameznike je smešno. Zato je prav, da banke za to tudi odgovarjajo.

Banke so bolj agresivno tržile CHF kredite, ker so imeli pri Libor CHF boljšo obrestno maržo pri skoraj nič višjem tveganju. Zasledovale so svoj interes, ki je bil višji dobiček in kreditojemalci so zasledovali svoj interes, ki je bil nižji obrok kredita. Oboji so bili takrat zadovoljni.

Vsem so predstavili valutno tveganje, ampak obseg tega tveganja pa je bil za vse vpletene neznanka. Katastrofičen scenarij je bil pri razmerju 1,4, ker nikoli v zgodovini ni bilo nižje od 1,4. Tudi bankirji niso pričakovali razmerja pod 1,4, ampak bankirjem je bilo tako ali tako vseeno, ker oni niso bili izpostavljeni valutnemu tveganju. Pa tudi, če bi bankirji tem kreditojemalcem predstavili scenarij, kjer se razmerje spremeni na 1,2 in kreditojemalec hkrati gleda graf s preteklim razmerjem, kjer nikoli ni bilo pod 1,4, kakšen sklep misliš, da bi naredil kreditojemalec? Vprašal bi, kje naj podpiše, ker se mu scenarij z 1,2 ne bi zdel verjeten.

Potem pa pride na vrsto tista zanka s konverzijo. Banke so konvertirale obroke iz EUR v CHF v potrebnem obsegu glede na njihovo bilanco in dokler se jim je to izplačalo. V nekem obdobju si dobil na TRR švicarske franke in ko si nakazoval obroke, se je delala konverzija v švicarske franke. Ko pa se banki to več ni izplačalo, pa je vse potekalo v evrih, brez kakšnih konverzij v ozadju, samo na papirju je bila prikazana in za te posle ni več relevantno vprašanje, ali so stranki predstavili valutno tveganje ali ne, ampak je relevantno, kakšen je bil dejanski posel in dejanski posel je bil v teh primerih v EUR, ne glede na to, kaj piše v pogodbi.

To kar si sedaj opisal prej potrjuje mojim argumentom, kot pa nasprotno. Banke so torej vedno imel vse niti v svojih rokah. In so stalno spreminjale pogoje in prakso. Kar je bilo za njih najbolje oz. kar je bilo za stranko najslabše. In sedaj reči, da so bile fizične osebe, ki niso uke tega poslovanja, z vsem tem seznanjene, je smešno.

In kot si lepo napisal tveganje za banko pravzaprav nično iz tega naslova. Medtem ko je bilo tveganje potrošnika precejšnje.

In tudi kar avtomatično domnevanje, da so banke vsem vse lepo razložile ne pije vode. Že sam si napisal kako se je to spreminjalo. In to pomeni samo to, da ljudje tem mahinacijam in spremembam niso mogli slediti.

Za razliko od ZDA v Evropi desne stranke ne upajo zagovarjati stališč, da so revni in šibki paraziti, ki si zaslužijo vse slabo kar jim gre. To kar je sedaj že nekaj volilnih ciklusov mantra republikanske stranke. In ravno zaradi tega je verjetnost, da bodo države izgubile tudi na ESČP precejšnja.

Na koncu bo res tako, da bomo tiščali glavo v pesek vse do ESČP. Nato pa bo morala vse te pizdarije plačati Republika Slovenija in s tem vsi davkoplačevalci.

[bc123a]
> [sopranos]
> > [bc123a]
> > > [sopranos]
> > > > [Vinci]
> > > > > [rename]
> > > > > OK, pogodba je nična.
> > > > > Kaj pa sedaj?
> > > > > Vzpostavitev prvotnega stanja pred podpisom pogodbe?
> > > > > Banke se bodo seveda pritožile in ples se bo nadaljeval še naprej.
> > > >
> > > > Me zanima, kako se bo zdaj ta kredit vrnil. V pogodbi piše, da je glavnica kredita 100.000 CHF, torej bo kreditojemalec moral vrniti 100.000 CHF (oz. preostanek), ki jih bo kupil na današnji dan? Ne razumem, kakšno korist bo od tega imel kreditojemalec.
> > >
> > > Kot jaz razumem, se v resnici nikoli ni operiralo s franki, ampak samo z evri. Posojilojemalec je dobil evre in je plačeval v evrih.
> >
> > NE!
>
> Torej je kreditojemalec prejel na svoj račun švicarske franke? In je banki nakazoval v švicarskih frankih? Hmm, primeri, ki jih jaz poznam so drugačni. Dobili so evre in plačevali so v evrih.

Nekateri so prav franke dobili.

Problem, ki ga jaz vidim je v tem, da niso vsi primeri enaki. Da so zadeve precej raznolike. In da se mora presojati od primera do primera.

Ker že med samimi bankami je bil zelo različen pristop k sami zadevi. Poleg tega pa so se potem zadeve še znotraj posameznih bank spreminjale. Tako da tole bo vsekakor zahteven oreh za streti.

A to je predlog za vrnitev v obdobje pred delitvijo dela, kjer vsi vse enako obvladajo in ne more nihče nikogar prevarati?
Pa da te vprašam drugače. Je prodaja odpada iz hladilnic na tržnici pod "BIO" prevara ali ne? Po tvoje si je kupec sam kriv, da ni razpolagal z istimi informacijami, kot prodajalec.

Odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe

91. člen [Obligacijskega zakonika]

Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.

Če dobim je moje, če zgubim pa naše.

Predpostavka: določeno število rdečih grofov se je zakreditiralo.
1.Dokaz: avtorja pritožbe.
2.Dokaz: Sodnik potrdi na prvi stopnji.

Izpeljava: če gornja predpostavka drži, ga bodo fasal vsi Butalci, pa če se na zobe vržejo s Triglava. V Slo je zakon bolj upogljiv kot katerikoli znan material.

Stvari se zelo poenostavijo, ko ugotoviš in definiraš izhodiščna dejstva.

pa v bistvu je vseen kurac

Al si pri banki sposodiš CHF ali pa EUR z valutno klavzulo na CHF, v obeh primerih pa vezano na LIBOR, je povsem vseen kurc.

Tvoj neodplačni del kreda je šel pod plafon v EUR.

in udruga Frank se pizdi pravzaprav zarad tega, ker so šli njihovi krediti v valuti s katero sicer operirajo, v njej dobivajo plačo, etc, v primerjavi s frankom nekam v tri krasne navzgor. In je povsem vseen kurc a so na TRR dobil CHF ali pa EUR. Če bi bila razlika v rangu velikosti odplačevanja

da bo šel tečaj z 1,7 na 1,2 ali še nižje živ bog ne bi mogel predvideti.

Ampak dobra analogija bi bla orgijanje na vzajemcih med leti 2006 in 2009. Prideš tja, in ko vprašaš za donos, ti bo oni tam lepo rekel:

"Za naprej ne moremo vedet, a povprečni donosi zadnjih 5 let pa so 15% letno."

In to številko si človek zapomne. Ne pa prvega dela povedi.

Podobna debilana je bila z Orionom. tam so res delali lumparije, in prav je da so jih dobli po peechki. Ker ni šlo za kreditni posel ampak sell and lease back, pa teg astrankam niso prav predočili. Ampak prav v živo se spomnim Tednika, kjer je nek kmet, nekje s Štajerske, jokal v kamero:

"Te smo šli na NLB po 7 mio tolarjef kredita, pa so nam rekli da nea moremo dobit, te pa nam je Orion 20 mio posodil, zaj pa nam bodo kmetijo prasci fzeli.... Ka smo te vedli kaj podpisujemo."

Ves ta folk glede na svojo situacijo takrat ni bil bodisi kreditno sposoben za te zneske katere so bili najemali, ali pa so dejansko imeli v glavah prihranek pri obrestih. Ta prvi so si na glavo naložili več kot bi sicer zmogli, ta drugi pa de-facto špekulirali.

Sam si enkrat dal fantastičen primer okoli opcij:

forum.finance.si/?m=...835&single

Enako velja za kreditojemalce v CHF.

In tudi tukaj velja podobno, kot one moje pisanje, da imaš na plačilni listi tudi podatek, koliko celokupno koštaš delodajalca, LE DA TEGA PODATKA ŽIV KURC NE BERE!

In oni ki pravi da so imele stranke za prebrat 10 strani drobnega tiska v pogodbi.. JA JEBEMU MATER. Ko se banki zavežeš za 20+ let da ji boš odplačeval nek kredit, se zelo zelo dobro pozanimaš kaj boš podpisal.

Ti si prišel na banko, in ona ti je ponudila. Do kam se lah pa "stegneš" moraš pa sam vedet...

In zdaj jok in stok, ker SNB ni zmogla držat tempa s Super Mariotom :)

Ampak mene poleg smorna okoli ničnosti zanima še... Kaj če gre tečaj nazaj na 1,6 ali 1,7? Pogodba je tako al tako nična.

Imetnikov kreditov tale zadeva:

curia.europa.eu/jcms...0042sl.pdf

Ne bo spravila v dobro voljo. Generalni pravobranilec sodišča EU ugotavlja nasprotno kot sodišče na prvi stopnji. Njegova mnenja niso zavezujoča, jih pa praviloma sprejme sodišče.

Če strenmem v par besed. "Banka ne more napovedati tečajnih sunkov in na to opozoriti kreditojemalca"

Če bo to sprejeto v sodbi, bodo slovenska sodišča morala slediti.

V tem primeru je nujno izstaviti račun navezi "Frank" za vse kolobocije.

Potem bodo seveda rekli, da se je zgodila krivica, ker oni ne bi šli v tožbo, če bi vedeli, da bodo izgubili. Enako, kot za kredite v CHF.

[janeztomazic]
Jaz zastopam uredniško stališče. Če ga strnem, kdor je špekuliral naj nosi tudi posledice.

Strinjam se s tem, ne pa s tem, da je v tej državi možno kot običajen (stanovanjski) kredit brez posebnih varovalk ponujati hibriden kredit, ki je vezan na tujo valuto. Lahko bi bil tudi na ceno nafte ali koruze ali železove rude na svetovni borzi. Gre za kompliciran finančni produkt, ki bi ga navadnim janezom in mickam smeli ponujati samo z varovalkami, med katere spada vsaj pol strani drobnega tiska. Dvomim, da bi to odvrnilo večino kreditojemalcev v CHF, bi pa imela banka v rokah reguliran dokument, da so vedeli, kako dušo prodajajo hudiču in so se strinjali z vsemi možnimi posledicami.

Ob tem, da naj bi v tej državi na nekem rokerskem festivalu (domnevno) izrekli drakonski kazni za neslovenski napis in "prepovedano oglaševanje alkoholne pijače" ob pivski stojnici, banke so pa takšne hibridne kredite dolga leta tržile brez vseh težav, se ti mora zmešati. No vsaj meni se, ker sem stare sorte in je zame štacuna s finim spodnjim perilom eno, kupleraj pa drugo in se mi zdi nedopustno, da bi mi v imenu svobodne podjetniške iniciative med policami s perilom ponujali kurbe.

Lahko bi kakšno rekli tudi o tem, da so obroki odplačevanja kredita izračunani fiksni, dejansko pa potem to pomeni, da na začetku kreditojemalec odplačuje v glavnem samo obresti.

Matematično logično, glede na to, da večina išče maksimum kredita za minimum mesečnega obroka, tudi prav, ampak ko gre kaj narobe in po desetih letih ugotoviš, da nisi še skoraj nič glavnice odplačal...