[pobalin]
> [najobj]
> so "izumili" igro, ki je kmalu za tem obnorela celi svet ...

Sic!

> ... evo, zato pa sem tam zgoraj napisal, da si pri naštevanju pozabil na polo, ker polo razen največ 10 ali 20 prisotnih "finih" ljudi sploh nima publike ...

Mogoče pa bistvo športa ni v tem, da igraš za publiko, ampak zase, za svoje zdravje, zabavo, ambicije... Saj tudi taroka, šnopsa, šaha, monopolija in potem prvih računalniških igric nismo igrali za publiko, ampak zase. Seveda si pa takrat, v starih dobrih časih, nismo predstavljali, da bo zrasla generacija, ki bo doma ali celo v velikih dvoranah kot pribita buljila v takšne igre drugih. Še 10-20 let, pa boš lahko pisal o računalniških igrah, ki so "obnorele celi svet" in linkal na zgodbe o prvih študentskih poskusih...

> športe, ki si jih dal za "vzor" in katerih skupna značilnost je, da ni neposrednega dvoboja med dvema tekmovalcema ali ekipama, da bi se sprožile navijaške strasti, pa zato na omenjenih "civiliziranih" teniških in golf turnirjih, smučarskih tekmah vseh vrst, množičnih jadralnih regatah formata Barcolana, kolesarskih, konjskih in avtomobilskih dirkah kljub ponekod velikemu številu gledalcev ne pritegnejo tudi podivjane huliganske horde ...

Aha, pravi šport je po tvojem samo tisti, kjer se igralci med seboj fizično pehajo, butajo, spotikajo, brcajo, zmerjajo in potem stepejo? Kolikor vem, ragbi in ameriški nogomet te kriterije izpolnjujeta še bolje kot kembriški fuzbal iz 19. stoletja. Boks sem izločil, ker ne izpolnjuje kriterija čopor protiv čopora, pleme vs. pleme, naši vs. vaši. Na barcolanah jadrajo ekipe, ki se tudi trkajo in zmerjajo, s konji in avtomobili se tudi prerivajo, a vse to ostaja (pre)daleč od oči in ušes pravih ljubiteljev športa, zato pa tudi ne pritegne pravih ljubiteljev huliganstva.

Zame je najbolj zanimivo pri tej debati, da za huliganstvo okrog fuzbala in nekaj podobnih športov "veš", da je pač kolateralni pojav množičnega obiska in priljubljenosti fuzbala. Prav tako pa tudi "veš", da je huliganstvo ob množičnih demonstracijah v HK definitivno zakuhal anglosaksonski fejling impirializm, ker je čisto nemogoče, da bi se huligani kolateralno priklopili še na kakšen drug množičen zbor kot fuzbalski.

BTW, ne spomnim se, da bi naša vrla policija, sova in druge izpostave za varnost in zaščito ponosne, samostojne, suverene, napredne, socialne, evropske, zelene, srčne itn. Republike Slovenije kdaj ugotovili, kdo so bili veliki razbijači parlamenta, ki so se pojavili v okviru mirnih in vzorno organiziranih "študentskih" demonstracij. So bili to anglosaksonski imperialni agentje, udbomafija, islamisti...? Tu mač of a misteri za MojoDeželo, katere čudaštva bolje poznajo gugl, fejsbuk, cija, mosad in efesbe kot pa lastni nacionalni organi?

> P.S.: kot sem že napisal, nimam nobenih problemov, če misliš drugače kot jaz, sploh ker ti misliš narobe, jaz pa prav ...

Točno moje misli... :-P

... OK, drugega ne bom komentiral, ker sem se naveličal ponavljat, je pa malo hecno tole boldano, sploh ker si pred časom zaprmejduš trdil, da so si naši "gospodarji" šport - fuzbal je zgolj najbolj popularen - izmislili zaradi "kruha in iger" ...

V Dnevniku so se na margini visokega državnega nadzorovalništva v paradržavnih paradnih konjih lotili brskanja po zadrekanem črevesju paradržavnega, psevdoraziskovalnega, psevdorazvojnega in parapodjetniškega energetskega futurizma - polnilnic za vodik. Iz tega je nastal serial, ki je dostopen samo naročnikom.

18.10.2019:

Vodikova polnilnica: Z javnimi sredstvi kupljena oprema že osem let v Petrolovem skladišču
Leta 2011 je center za nizkoogljične tehnologije z razpisom naročil, dobavil in z evropskimi ter državnimi sredstvi plačal dve vodikovi polnilnici. Prva je bila dve leti pozneje slavnostno odprta v Lescah, oprema druge pa je še danes v Petrolovem skladišču na Zaloški cesti. Zakaj je tam in zakaj ni bila postavljena, ni jasno.
V Petrolu so priznali, da po šestih letih od postavitve edina postavljena polnilnica ne deluje več. Na Dnevnikova vprašanja so odgovorili, da je razlog v premajhnem povpraševanju, neuradno pa smo izvedeli, da ne deluje, ker ni bila primerno servisirana. Pa tudi če bi delovala, za avtomobile polnilnica ni bila nikdar primerna, kar so v Petrolu že ob dobavi zelo dobro vedeli. Avtomobili namreč za polnjenje uporabljajo 700-barsko tehnologijo skladiščenja vodika.
www.dnevnik.si/1042911372

19.10.2019:

Na ministrstvu manjkajoče polnilnice niso pogrešali
Ministrstvo za izobraževanje je nadziralo, da je vsak evro od 887 tisočakov, kolikor sta jih Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije in Petrol porabila za dve vodikovi polnilnici, porabljen v skladu z namenom. V tem, da je oprema za eno od teh polnilnic še osem let po razpisu v Petrolovem skladišču na Zaloški cesti, ministrstvo ne vidi težav. Na računskem sodišču so nasprotnega mnenja.
Ministrstva za izobraževanje dejstvo, da ene od dveh kupljenih polnilnic ni najti nikjer v Sloveniji in da je poniknila v Petrolovem skladišču, ne skrbi.
www.dnevnik.si/1042911504

2.11.2019:

Dve javni vodikovi polnilnici na zalogi, kupili bi tretjo
Tako HSE kot TEŠ sta formalna solastnika vodikove polnilnice, kupljene z javnim denarjem, ki se trenutno praši v Petrolovem skladišču v Zalogu in čaka na boljše čase. Ne glede na to, da družbi načrtujeta postavitev vodikove polnilnice v Velenju, pa doslej tiste, ki je v skladišču, niso nameravali uporabiti. Državni družbi bi raje kupili novo.
To je edina vodikova polnilnica, ki je postavljena v Lescah, a ne deluje, saj ni bilo prometa. Namenjena je za polnjenje avtobusov. Podobno polnilnico po novem načrtujejo v Velenju, a pri tem državne družbe ne bodo poskušale uporabiti že kupljenih polnilnic, temveč bodo raje kupile novo.
www.dnevnik.si/1042912733

Zadnji članek je zanimiv tudi zato, ker je mimogrede omenjeno, da v TEŠ pridobivajo vodik in da ga uporabljajo za hlajenje generatorjev (?!). Čisto premalo berem tukajšnji enoosebni portal O+E (lahko bi ga preimenovali v O+E ipd. espe)!

Če koga zanima, kako profesionalno strokovno so se Petrolovci v CO NOT španoviji lotili tega znanstveno-raziskovalno-razvojnega igračkanja s tujim (javnim) denarjem, naj si ogleda (nekakšno) mikro predstavitev projekta v rubriki "naši izdelki" Centra Odličnosti Nizko Ogljičnih Tehnologij. Na precej nizko spodaj objavljeni "prosojnici" (brez datumov, cene, imena proizvajalca/dobavitelja in drugih umazanih podrobnosti) piše:

Postavitev prve polnilnice za vodik v Sloveniji
Kapaciteta polnilnice
- polnjenje do 3 osebnih vozil dnevno ali
- polnjenje 1 minibusa (8m) dnevno
Časovni okvir polnjenja vozil z vodikom
- osebno vozilo do 10 min
- minibus (8m) dobrih 30 min
Stopnja čistosti vodika
- 99,98% - procesne zahteve sklada gorivnih celic v vozilu
Dimenzije polnilnice
- 2300 x 3500 x 2200 (š x d x v)
www.conot.si/index.p...delki.html

Kaj se najde v arhivu rokodelsko kmetskih novic za tretji milenij o tozadevnih MojeDeželnih vodikovih podvigih in tehnologijah? Nekaj že, ne pa prav veliko, pa vendar nekaj ključnega: razlago, zakaj se je pred leti tako blazno mudilo javni denar spiskati za nakup dveh polnilnic, od katerih so eno postavili ob regionalno cesto, drugo pa v skladišče.

Vodikova polnilnica je pogoj za uvedbo vodikovih električnih avtomobilov na slovenske ceste, njena postavitev pa je, pravi Gaberšček, okrepila sodelovanje med znanstveniki in gospodarstvom na področju razvoja vodikovih tehnologij.
www.finance.si/83503...-Avstrijce

Bolj jasno, da je šlo za javno plačano minimalno izpolnitev formalnega pogoja, da bi uvozniki lahko začeli ponujati vozila na vodik, je to povedano na spletni strani Domela, partnerja CO NOT:

Drži pa, da nameravajo največji avtomobilski proizvajalci predstaviti v prihodnjih dveh letih kar nekaj serijskih modelov s tovrstnim pogonom. Odprtje polnilnice predsatavlja hkrati pogoj, da lahko v Sloveniji registriramo avtomobil na vodik, saj zakonodaja ne dopušča registracije vozil brez zagotovljene oskrbe z energentom.
www.domel.com/sl/nov...-sloveniji

19.10.2015:

V Lescah smo na bencinski servis Petrol umestili prvo vodikovo polnilnico v Sloveniji. Lokacija je načrtovana za prihodnjo avtobusno floto na vodik in gorivne celice. Trenutno deluje, odjemnik je Slovenska vojska. Tudi drugi uporabniki so zelo dobrodošli.
Polnilnica, ki smo jo v okviru demonstracijskega projekta pridobili s sofinanciranjem evropskega sklada za regionalni razvoj, je namenjena predvsem avtobusom, ki imajo zaradi velikosti možnost polnjenja pri 350 barih. Polnjenje avtomobilov poteka pri 700 barih, na kar prisegajo vsi dosedanji proizvajalci avtomobilov, tudi BMW, ki je sprva stavil na utekočinjeni vodik. Za ta namen bodo zainteresirani prodajalci goriv soudeleženi pri razvoju infrastrukture, prvi tak primer bo najverjetneje v Ljubljani.
Prvo demonstracijsko vodikovo polnilnico je na bencinskem servisu Lesce postavil Petrol. Po njihovih besedah med drugim tudi zaradi napovedi občine Bled o uvedbi avtobusa, gnanega na vodik. Projekt za zdaj miruje, pravijo na Petrolu, vojske ne omenjajo. Dodajajo pa, da je demonstracijsko vozilo hyundai iX35 fuell cell partnerja CONOT porabilo nekaj deset kilogramov vodika.
avto.finance.si/8837...cnih-avtov

9.2.2017:

Stanko Hočevar pravi, da bi pri nas brez posebnih težav zagnali pilotni projekt z nekaj tisoč avtomobili na vodik. Za celotno pokritje pa bi po njegovem mnenju Slovenija potrebovala od 12 do 20 polnilnic vodika. »Ena stane približno 300 tisoč evrov, infrastrukturo za začetno fazo bi lahko torej vzpostavili s šestimi milijoni evrov. Pogovarjali smo se z župani, v Ljubljani na primer nismo prodrli, blejski župan pa je bil zelo za, v Lescah je tako postavljena črpalka vodika, tudi avtobusi z gorivnimi celicami so že vozili okoli Blejskega jezera,« pravi Hočevar.
manager.finance.si/8...vlagatelje

7.6.2018:

Razvojni center za vodikove tehnologije, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije in Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja pa delujejo zlasti pri promociji in pridobivanju projektov.
oe.finance.si/893484...n-kaj-dela

12.6.2018:

Po nekaj letih »spogledovanja« z vodikovo tehnologijo so se v Domelu odločili, da pripeljejo takšen sistem tudi v Slovenijo. V letih od 2005 do 2007 je Slovenska vojska namenjala »kar nekaj« sredstev za razvoj. V okviru razpisov Znanje za mir so pripeljali iz ZDA tri sisteme.
oe.finance.si/893502...e-projekte

Potem je Hyundai vzel nazaj svoj demo-propagandni avto, vojska menda nima niti za dobre čevlje, vodikovanje pri Lescah je potihem ugasnilo, Dnevnik pa v Petrol-CO NOTovski omari izbrskal še eno okostje. Slovenija, minifevdalizirana republjik!

[najobj]
ker si pred časom zaprmejduš trdil, da so si naši "gospodarji" šport - fuzbal je zgolj najbolj popularen - izmislili zaradi "kruha in iger" ...

Sem trdil, da so si ga izmislili, da so ga izrabili, ali sem samo nekaj namigoval?

V vodikovski zgodbi še ena reciklaža iz vedno pravoverno progresivne Mladine na to temo.

Polnilnica, ki je last Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CO NOT), stoji na Petrolovem bencinskem servisu v Lescah na Gorenjskem. »Lokacijo smo izbrali zaradi bližine Bleda,« pojasnjuje Marta Svoljšak, direktorica za tehnični razvoj, kakovost in varnost v Petrolu. »Občina Bled si namreč zelo prizadeva za uvajanje čistih oblik transporta in je zato eden od možnih potrošnikov vodika z demonstracijskim vozilom.« Nihče si ne želi, da bi postavljena polnilnica samevala. V Sloveniji je zdaj en sam avto, ki ga lahko poganja vodik – predelani fiat multipla, ki ga je CO NOT v Slovenijo pripeljal za demonstracijske namene. Če se blejski načrti ne uresničijo, pa lahko polnilnico prestavijo bliže kakemu drugemu potencialnemu potrošniku.
Polnilnica v Lescah je sposobna napolniti avtomobil v približno petih minutah, zaloga goriva v polnilnici pa zadostuje za približno šest vozil. Dobavitelj plina je jeseniško podjetje TPJ, ki vodik pridobiva z elektrolizo (cepljenje vode na vodik in kisik z enosmernim električnim tokom), električno energijo pa z lastno hidroelektrarno, torej gre za povsem čist vir energije.
...
Oziroma kot pravi Marta Svoljšak: »Rešili smo zagato, kaj pride prej, kura ali jajce. Polnilnica je postavljena, čakamo na vozila.«
www.mladina.si/148261/najprej/

In kljub "silnim prizadevanjem občine Bled" itn. še kar naprej čakamo in čakamo in čakamo... morda na Kolumbovo jajce?

[pobalin]
> [najobj]
> ker si pred časom zaprmejduš trdil, da so si naši "gospodarji" šport - fuzbal je zgolj najbolj popularen - izmislili zaradi "kruha in iger" ...

Sem trdil, da so si ga izmislili, da so ga izrabili, ali sem samo nekaj namigoval?

... OK, zaprmejduš si nekaj trdno namigoval, da so naši "gospodarji" šport - fuzbal je zgolj najbolj popularen - izrabili zaradi "kruha in iger", si pa mi zaprmejduš rekel forum.finance.si/?m=...994&single , da se jaz z drugimi mulci ne bi podil za žogo po dvorišču, če bi vedel bi za oblastniške strice (= "kruha in iger"), ki jih malčki pač ne zaznavajo ...

P.S.: zdaj sem se spomnil, da so bile nasilne Viole "udarna pest" protestov - ne vem, če jih je kdo plačal ali so bili zgolj prostovoljci - pri rušenju mariborskih radarjev in posledično rušenju Kanglerja, tako da se huligani z veseljem zbirajo tudi na "navadnih" protestih in so pri svojem "delu" kot takrat v Mariboru lahko celo koristni ... alzo, čeprav fuzbal v Hong Kongu glih nima neke tradicije, je seveda možno, da so v razbijanje trgovin in uničevanje infrastrukture "borcev za svobodo" v Hong Kongu - enako kot Viole v Mariboru v resnici ne vem, če jih kdo plačuje ali pa so zgolj prostovoljci - vključeni tudi lokalni fuzbalski huligani, definitivno pa ima od njih večjo korist anglosaksonski rajzing impirializm kot pa kitajski komunisti, ki so se za ljubi mir tistemu famoznemu zakonu že zdavnaj odpovedali, pa kljub temu mira v Hong Kongu še vedno ni ...

[najobj]
alzo, čeprav fuzbal v Hong Kongu glih nima neke tradicije, je seveda možno, da so v razbijanje trgovin in uničevanje infrastrukture "borcev za svobodo" v Hong Kongu - enako kot Viole v Mariboru v resnici ne vem, če jih kdo plačuje ali pa so zgolj prostovoljci - vključeni tudi lokalni fuzbalski huligani, definitivno pa ima od njih večjo korist anglosaksonski rajzing impirializm kot pa kitajski komunisti, ki so se za ljubi mir tistemu famoznemu zakonu že zdavnaj odpovedali, pa kljub temu mira v Hong Kongu še vedno ni ...

Glih včeraj sem dobil reklamo za tale članek Economista...

Something in the air
Why are so many countries witnessing mass protests?
Blame economics, demography, a sense of powerlessness...and social media
FOR ANYONE trying to follow protest movements around the world it is hard to keep up. Large anti-government demonstrations, some peaceful and some not, have taken place in recent weeks in countries on every continent: Algeria, Bolivia, Britain, Catalonia, Chile, Ecuador, France, Guinea, Haiti, Honduras, Hong Kong, Iraq, Kazakhstan, Lebanon and more. On November 1st Pakistan joined the ever-lengthening roll as tens of thousands of protesters converged on the capital, Islamabad, to demand that the prime minister, Imran Khan, stand down within 48 hours.
Probably not since the wave of “people power” movements swept Asian and east European countries in the late 1980s and early 1990s has the world experienced such a simultaneous outpouring of popular anger on the streets. Before that, only the global unrest of the late 1960s bears comparison in terms of the number of countries swept up and the number of people mobilised.
...
www.economist.com/in...E/336900/n

... ki najbrž dokazuje, da sem opranoglavec, mnenjska marioneta anglosaksonskega fejling imperializma, ker vlečem neke brezvezne paralele, ko je pa vendar jasno, da...

Pa vendar menim, da so vandalsko obarvani nemiri v Hong Kongu zdaj že v prid režimu v Pekingu in njemu podobnim, da ne popustijo svojih vajeti, saj si le malokdo želi okrog sebe gledati takšno uničenje in anarhijo.

[pobalin]
> [najobj]
> alzo, čeprav fuzbal v Hong Kongu glih nima neke tradicije, je seveda možno, da so v razbijanje trgovin in uničevanje infrastrukture "borcev za svobodo" v Hong Kongu - enako kot Viole v Mariboru v resnici ne vem, če jih kdo plačuje ali pa so zgolj prostovoljci - vključeni tudi lokalni fuzbalski huligani, definitivno pa ima od njih večjo korist anglosaksonski rajzing impirializm kot pa kitajski komunisti, ki so se za ljubi mir tistemu famoznemu zakonu že zdavnaj odpovedali, pa kljub temu mira v Hong Kongu še vedno ni ...

Glih včeraj sem dobil reklamo za tale članek Economista...

> Something in the air
> Why are so many countries witnessing mass protests?
> Blame economics, demography, a sense of powerlessness...and social media
> FOR ANYONE trying to follow protest movements around the world it is hard to keep up. Large anti-government demonstrations, some peaceful and some not, have taken place in recent weeks in countries on every continent: Algeria, Bolivia, Britain, Catalonia, Chile, Ecuador, France, Guinea, Haiti, Honduras, Hong Kong, Iraq, Kazakhstan, Lebanon and more. On November 1st Pakistan joined the ever-lengthening roll as tens of thousands of protesters converged on the capital, Islamabad, to demand that the prime minister, Imran Khan, stand down within 48 hours.
> Probably not since the wave of “people power” movements swept Asian and east European countries in the late 1980s and early 1990s has the world experienced such a simultaneous outpouring of popular anger on the streets. Before that, only the global unrest of the late 1960s bears comparison in terms of the number of countries swept up and the number of people mobilised.
> ...
> www.economist.com/in...E/336900/n

... ki najbrž dokazuje, da sem opranoglavec, mnenjska marioneta anglosaksonskega fejling imperializma, ker vlečem neke brezvezne paralele, ko je pa vendar jasno, da...

Pa vendar menim, da so vandalsko obarvani nemiri v Hong Kongu zdaj že v prid režimu v Pekingu in njemu podobnim, da ne popustijo svojih vajeti, saj si le malokdo želi okrog sebe gledati takšno uničenje in anarhijo.

... čuj, zakaj si zdaj užaljen, saj jaz nikoli niti zaprmejduš nisem namigoval, da si opranoglavec, kaj šele mnenjska marioneta anglosaksonskega fejling imperializma, ki so te izrabili, da vlečeš neke brezvezne paralele ... evo, in čeprav je z "Blame economics, demography, a sense of powerlessness...and social media" dobro začel, bi avtorja nalimanega članka iz Economista prav rad slišal, kaj razen občasnega večjega ali manjšega nasilja imajo skupnega države, ki jih je naštel in si jih ti za njim očitno ponovil, ker je pač The Economist tako ugleden cajtng s tako uglednimi novinarji in mnenjskimi voditelji, da ziher na en kup ne bi nametali in primerjali tako različnih politično in/ali ekonomsko pogojenih stvari ...

P.S.: ker o napisanem premisliš, si upravičeno kritičen do slovenskih novinarjev in mnenjskih voditeljev, jaz pa sem kritičen do vseh, če napisano nima ne repa ne glave ... aja, za hec preberi toti forum.finance.si/?m=...386&single post in mi razloži, kje in zakaj sem zabluzil, ker ga bc123a očitno ni prebral - seveda če se z mano ne strinja - ker mi ni nič odgovoril ...

[najobj]
... čuj, zakaj si zdaj užaljen

Nič nisem užaljen in mi je res žal, da je tako izpadlo. Hotel sem karikirati kao tvoj pogled na zadevo. Včasih sfalim.

aja, za hec preberi toti forum.finance.si/?m=...386&single post in mi razloži, kje in zakaj sem zabluzil, ker ga bc123a očitno ni prebral - seveda če se z mano ne strinja - ker mi ni nič odgovoril ...

Sem prebral in se nimam namena posvečati globočinam vajinega odnosa in diskurza. Najbrž te tudi Bisi ignorira ali pa se ne pusti zvleči v jalovo debato s teboj. Jaz imam malo bolj šibko voljo, zato včasih prekrižam rogove s teboj.

Zadnje čase tudi rejvanje Finance nije više ono što je nekad bilo in ta primanjkljaj se spodobi malo kompenzirati v tem kevdru. Na Siolu oz. pri njim sestrski slovensko-grški televiziji (v vseh pomenih) so se malo pozabavali s problematiko kreditne nesposobnosti MojeDeželanov po novih kanonih Banke Slovenije. Čisto na koncu tega jadikovanja so dodali tisto, kar se meni zdi zares vredno obravnave in citiram v celoti.

Zaposleni v Banki Slovenije uživajo posebne ugodnosti
Medtem pa so na Banki Slovenije že leta 2016 potrdili, da njihovi zaposleni uživajo posebno ugodnost. Zaprosili so namreč lahko za izjemno ugodno stanovanjsko posojilo za največ 20 let. In to z izjemno nizko obrestno mero EURIBOR + 1 odstotek.
Gre še za precej cenejši kredit od tistega, zaradi katerega so sodili bankirjem in Simoni Dimic, ki je za obnovo hiše v Murglah pri NLB dobila kredit z 1,6-odstotnim pribitkom. Ta hip pa stanovanjskega kredita na 20 let v katerikoli slovenski banki skoraj gotovo ne boste dobili s pribitkom, nižjim od 2,5 odstotka. Vprašali smo jih, ali zaposleni na Banki Slovenije glede na rigorozen ukrep še vedno uživajo ta poseben privilegij.
A nam niso odgovorili naravnost. Zapisali so le to, da pri poslovnih bankah in hranilnicah zanje veljajo enaka pravila kot za druge Slovence. Nič pa o tem, ali lahko uslužbenci centralne banke najamejo posebno ugoden kredit pri svojem delodajalcu.
siol.net/novice/slov...deo-511148

Paradržavni telekomovski brezplačnik v zvezi s tem niti retorično ne zastavlja dveh ključnih vprašanj.

- Ali se ekstra ugodni kreditni pogoji za zaposlene v BS tretirajo kot boniteta, so kot taki prijavljeni in obračunani in kakšno mnenje imajo o tem fenomenu na FURS? (Mnenje mramornega eksministra in njegove kolarske eks desne roke, ki sta obdavčila službene telefone in parkirišča, bi bilo čisti bonus.)

- Ali za zaposlene v BS, če ta v svojem svinjaku (Orwell) še vedno podeljuje ekstra ugodne interne stanovanjske kredite, veljajo enaki kriteriji za kreditno sposobnost kot za preostali plebs pri poslovnih bankah in hranilnicah?

Na seznamu rejvov vidim znan naslov in začuden kliknem nanj, saj se mi zdi, da je komaj nekaj mesecev minilo od prejšnje loterije DiscoverEU. ( europa.eu/youth/discovereu_sl )

Mladi, odpirajo se prijave za brezplačno potovanje po Evropi
Prijavijo se lahko tisti, ki so ali bodo letos dopolnili 18 let
V nadaljevanju:
Mladi imajo spet možnost, da si pridobijo brezplačno vozovnico po Evropi. Preverili smo, kdo se lahko prijavi, kako se prijavite, kdaj in kako lahko potujete, če boste izbrani.
CELOTNI ČLANEK JE NA VOLJO LE NAROČNIKOM. Prijavite se tukaj
subvencije.finance.s...-po-Evropi

Jap, članek je zaklenjen, ker nedvomno razkriva velike skrivnosti, znane samo najbolj posvečenim. Od aprila/maja letos, ko sem si v tem kevdru privoščil spodnji zbadljivki, se ni prav nič spremenilo...

Kaj naj si človek misli, ko nek medij pod orto naročniškim ključem prodaja javno dostopne informacije, ki jih brez težav* najde vsak (18-letnik + starši 18-letnikov), ki ga to zanima,
subvencije.finance.s...-po-Evropi
v isti sapi pa je intervju s pravkar nagrajenim mlajšim slovenskim umetnikom za elitni manežerski magazin plebsu ponujen že za zastonjkarski žeton?
manager.finance.si/8...i-politiki
Uredniška logika Financ je zelo zagonetna, ker so o (predvolilni?) potrojitvi veliko pomembnejšega in dražjega in bolj množičnega programa Erasmus pred enim mesecem poročali v brezplačnem kratkem rejvu.
live.finance.si/8946...-izmenjave
Aja, ne vem, če kje v zaklenjenem članku portala o subvencijah piše, da mali Sloveniji in njenim osemnajstnikom v programu DiscoverEU pripada samo 81 kart. Naročniki Financ, navalite!
forum.finance.si/?m=...244&single

Molzete tole ubogo agitpropovsko EUkravo do zadnje kaplje in zadnje minute?
Kvota za Slovenijo je 81 (enainosemdeset!) vozovnic
europa.eu/youth/disc...country_sl
in če do danes ni bilo dovolj zanimanja, tudi tale rejv ne bo dosti pomagal, saj mora že biti kakšen dober razlog za to. Pa to najbrž ni, da premalo osemnajstnikov bere Finance - naročniško, ker je tisti članek, ki domnevno prenaša sicer popolnoma javno dostopno EUpiarovštino, ful totalno zaklenjen.
forum.finance.si/?m=...588&single

Reuters piše, da naj bi bile zaradi združitve PSA in FCA ogrožene nekatere tovarne v Evropi, konkretneje Vauxhallove v Brexitaniji in Fiatova v Srbiji.

PSA has already axed the Opel Adam and Karl models because it became uneconomical to make these entry level vehicles emissions compliant. Meanwhile, Ford has dropped its Ka model, which shared a platform with FCA’s Fiat 500.
Overall, the market share of cars in the so-called A and B small car segments is expected to shrink to 38% in Europe by 2021, down from 40% last year, whereas demand for sports utility vehicles is expected to hold up well, LMC’s Sammy Chan said.
As a result, low volume manufacturing plants in Europe are increasingly vulnerable, such as Fiat’s Kragujevac factory in Serbia and PSA’s Vauxhall plants in Ellesmere Port and Luton in Britain, LMC said.
“In terms of engine plants, it is likely that in the long term, one or two FCA plants in Europe would no longer be needed,” LMC said.
www.reuters.com/arti...SKBN1XF1Q2

[pobalin]
> [najobj]
> ... čuj, zakaj si zdaj užaljen

Nič nisem užaljen in mi je res žal, da je tako izpadlo. Hotel sem karikirati kao tvoj pogled na zadevo. Včasih sfalim.

> aja, za hec preberi toti forum.finance.si/?m=...386&single post in mi razloži, kje in zakaj sem zabluzil, ker ga bc123a očitno ni prebral - seveda če se z mano ne strinja - ker mi ni nič odgovoril ...

Sem prebral in se nimam namena posvečati globočinam vajinega odnosa in diskurza. Najbrž te tudi Bisi ignorira ali pa se ne pusti zvleči v jalovo debato s teboj. Jaz imam malo bolj šibko voljo, zato včasih prekrižam rogove s teboj.

... evo, čeprav sem na totem forumu vajen marsičesa, si me s svojo vzvišeno ignoranco le malo presentil ...

P.S.: nimam pojma, če in kako me ignorira, ker bc123a lahko še vedno berem in komentiram - BTW, kaj je produktivna debata ? - mi je pa dolgo nazaj en drugi komentator na totem forumu napisal tole "Молчание - знак согласия", ko sem mu očital, da mi je v svojem odgovoru najpomembnejši del mojega vprašanja elegantno preskočil ...

[najobj]
... evo, čeprav sem na totem forumu vajen marsičesa, si me s svojo vzvišeno ignoranco le malo presentil ...

... čuj, ne bit zdaj užaljen. Si me vprašal in sem ti odgovoril. Pobalinski slog širim kot a.o.o. - anonimnež z omejeno odgovornostjo.

BTW, kaj je produktivna debata?

Po mojem je minimum, da se včasih kaj naučimo od drugih, če se jim že ne moremo mnenjsko približati.

[pobalin]
> [najobj]
> ... evo, čeprav sem na totem forumu vajen marsičesa, si me s svojo vzvišeno ignoranco le malo presentil ...

... čuj, ne bit zdaj užaljen. Si me vprašal in sem ti odgovoril. Pobalinski slog širim kot a.o.o. - anonimnež z omejeno odgovornostjo.

> BTW, kaj je produktivna debata?

Po mojem je minimum, da se včasih kaj naučimo od drugih, če se jim že ne moremo mnenjsko približati.

... eh, glede na moje dolgoletne izkušnje je debata na totem forumu produktivna takrat, ko se eminentni forumaši strinjajo sami s sabo in se trepljajo po ramenih, tako da te seveda razumem, zakaj je tvoja milostna debata z mano jalova, ker se iz nje nisi nič naučil forum.finance.si/?m=...994&single , če se mi že ne moreš mnenjsko približati ...

P.S.: nalimano je za ilustracijo tvojega "znanja" o vlogi in pomenu športa s poudarkom na fuzbalu kot športu za primitivce ... khmm, ker so Kitajci in Hong Kong pač predaleč, pa se zato do tja ne vidi tako dobro in bo na zaplet/razplet treba še malo počakat ...

Nisem ti nameraval replicirati, ampak mi je Economist danes pokazal še eno faceto trenj v nekdanji koloniji imperija, v katerem že nekaj desetletij sonce zahaja na območju imperija, ki vstaja (citiram samo odklenjen, vsem viden del članka).

Black terror
Mainland Chinese are being attacked in Hong Kong
To some, the city feels increasingly menacing
A few days ago, Huang Qixuan, a 21-year-old from mainland China who is studying accountancy in Hong Kong, was walking through his campus, talking to his father by phone. He passed a black-clad local student who was holding a placard in support of the pro-democracy unrest that has racked the city for nearly five months. “It’s chaotic,” he said to his father in Mandarin, the mainland’s common tongue. Incensed, the local shouted into Mr Huang’s face in Cantonese, the language of most Hong Kongers. “Liberate Hong Kong!” the protester kept on yelling as he followed Mr Huang. “Revolution of our times!” chanted passers-by, encouraging the pursuer.
Communist Party-controlled newspapers in Hong Kong say the city is in the grip of a “black terror”, a reference to the protesters’ adopted colour. Mr Huang agrees, and has plenty of evidence to confirm his anxiety. On WeChat, a messaging app used by many mainlanders in Hong Kong, who include around 12,000 university students, videos have gone viral of attacks on people from China’s interior. One such incident, on November 2nd, involved a woman who was accosted by protesters in a touristy part of the city after she allegedly took close-up shots of people in masks (the government recently banned the wearing of them by demonstrators). During the encounter the woman’s face was splattered with a sticky black substance. On the next day a mainlander shouted “We are all Chinese, long live China!” inside a shopping mall. He then fled to escape an angry crowd, who swore and threw objects at a fireman trying to shield him.
www.economist.com/ch...-hong-kong

Vsaka podobnost s Severno Irsko in podobnimi zgodbami je čisto naključje...

Medtem ko se MojeDeželni mediji raznih provenienc in odzadnikov bolj ali manj ukvarjajo s petrolovanjem in nenavadnimi povezavami med Berločnikom, Competom, (para)državnim kadrovanjem itn., mi kmetsko rokodelske Finance pod nos molijo nativističen (pro)glas za... agencijo Competo.

Pravi izziv sodobnega samoupravljanja: »upravljanje« sebe
pro.finance.si/COMPE...n-podjetja

13.5.2019
pro.finance.si/COMPE...oru-kadrov

Ne ljubi se mi brskati, če se je marca in maja v Moji Deželi dogajalo kaj takega, kar bi bilo vredno (pro)glasno gladiti. Naključja so vendarle mogoča...

[pobalin]
Nisem ti nameraval replicirati, ampak mi je Economist danes pokazal še eno faceto trenj v nekdanji koloniji imperija, v katerem že nekaj desetletij sonce zahaja na območju imperija, ki vstaja (citiram samo odklenjen, vsem viden del članka).

> Black terror
> Mainland Chinese are being attacked in Hong Kong
> To some, the city feels increasingly menacing
> A few days ago, Huang Qixuan, a 21-year-old from mainland China who is studying accountancy in Hong Kong, was walking through his campus, talking to his father by phone. He passed a black-clad local student who was holding a placard in support of the pro-democracy unrest that has racked the city for nearly five months. “It’s chaotic,” he said to his father in Mandarin, the mainland’s common tongue. Incensed, the local shouted into Mr Huang’s face in Cantonese, the language of most Hong Kongers. “Liberate Hong Kong!” the protester kept on yelling as he followed Mr Huang. “Revolution of our times!” chanted passers-by, encouraging the pursuer.
> Communist Party-controlled newspapers in Hong Kong say the city is in the grip of a “black terror”, a reference to the protesters’ adopted colour. Mr Huang agrees, and has plenty of evidence to confirm his anxiety. On WeChat, a messaging app used by many mainlanders in Hong Kong, who include around 12,000 university students, videos have gone viral of attacks on people from China’s interior. One such incident, on November 2nd, involved a woman who was accosted by protesters in a touristy part of the city after she allegedly took close-up shots of people in masks (the government recently banned the wearing of them by demonstrators). During the encounter the woman’s face was splattered with a sticky black substance. On the next day a mainlander shouted “We are all Chinese, long live China!” inside a shopping mall. He then fled to escape an angry crowd, who swore and threw objects at a fireman trying to shield him.
> www.economist.com/ch...-hong-kong

Vsaka podobnost s Severno Irsko in podobnimi zgodbami je čisto naključje...

... čuj, če si užaljen, ti si pobalin, jaz pa sem žleht in zdaj sva spet kvit, tako da - vsaj upam - lahko še naprej skupaj gruntava, kdo kuri ogenj v Hong Kongu in zakaj ... khmm, sploh pa koliko časa bodo Kitajci to mirno gledali ...

[najobj]
khmm, sploh pa koliko časa bodo Kitajci to mirno gledali ...

Če je res njihov rek, da se usedi na breg reke in počakaj, da prinese mimo tebe truplo sovražnika, bodo kar potrpežljivi. Niso Kitajci včeraj s hruške padli in ne po župi priplavali.

Cukrarna, ta edinstven prototip slovenceljskega prokrastrinacijskega vogalovarstveništva (za tuj denar), oz. kar je sploh še ostalo od njene lupine, je pred dnevi, po enem letu od začetka "prenove", izgubila enega od štirih preostalih zidov. Menda so v njem opazili nove razpoke, ker očitno ni zdržal bremena prenove. Zato so zid podrli in ga bodo s starimi cegli sestavili na novo.

Poročal je Dnevnik (zaklenjeno),
www.dnevnik.si/10429...d-cukrarne
zastonjkarjem pa ponudil uporabnik foruma skyscrapercity.com
www.skyscrapercity.c...=163882850

Pobalinsko sem izbral nekaj citatov, ki povedo kar veliko o tem, kako se dela pod nedotakljivim alibijem kulturnega vogalovarstveništva mestni oblastniki preseravajo s tujim/javnim denarjem.

Dnevnik, 16.3.2019

Cukrarna: utrjujejo fasadno lupino, da bodo lahko rušili notranjost
Oktobra so delavci ogradili ljubljansko Cukrarno in s tem se je začela dolgo načrtovana in težko pričakovana obnova nekdanje rafinerije sladkorja. Trenutno delavci s skorajda filigransko natančnostjo utrjujejo zidove dotrajanega objekta, sledilo bo rušenje strehe in notranjih zidov, dokler od Cukrarne ne bo ostala zgolj lupina. Potem jo bodo v celoti obnovili.
www.dnevnik.si/1042878817

Dnevnik, 4.11.2019

Med obnovo se je porušil zid Cukrarne
Zaradi nastalih razpok na zidu pri križišču Poljanskega nasipa in Živinozdravske ulice je bilo treba preventivno odstraniti enega od zidov Cukrarne. Gradbeni delavci bodo z opeko ta zid rekonstruirali.
www.dnevnik.si/10429...d-cukrarne

To pomeni, da je nevarno razpokal že "s filigransko natančnostjo" utrjen zid in so ga zato morali porušiti. S tem, da Dnevniku ne razlikujejo obnove od prenove od prezidavanja. Rušitev in novogradnja čisto vsega razen zunanjih zidov ni ne obnova in tudi prenova ne. Je pa draga laž in nezaslišano razmetavanje denarja.

"Pred začetkom prenove ni kazalo na kakršno koli možnost, da bi se kateri koli del objekta porušil," je dejala Irena Vesel ZVKDS.
V občinski službi za razvojne projekte in investicije so priznali: "Vsaka prenova tako dotrajanih objektov, kot je Cukrarna, je zelo zahteven poseg, zato je vedno mogoče, da se del objekta nepričakovano poruši oziroma se med prenovo tako poškoduje, da ga je treba porušiti." Podobno so zagotovili tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine.
...
Cukrarna, ki je bila največji industrijski objekt v prvi polovici 19. stoletja na ozemlju današnje Slovenije, je "prestala industrijsko revolucijo, vojno, požare, potres, najrazličnejša gibanja, finančne vzpone in padce, vse to je izklesalodediščino, izjemno po vsebini in obliki. Zato je tako pomembna," je Veselova pojasnila, kaj dela to nekdanjo tovarno sladkorja tako posebno.

Cukrarna je prestala veliko, ni pa več zdržala desetletij (!) socialističnega in tranzicijskega zanemarjanja ter razkosanja in novokomponističnega mesarjenja po njenem ubogem ostarelem tkivu.

Žalostno bi bilo, če bi jo pustili propasti in jo izbrisati iz naše zgodovine. Pri spomeniku sta pomembna tudi materialna substanca in način gradnje. Če bi objekt porušili, ne bi bilo nikakršnega smisla ponovno graditi popolnoma enak objekt, saj zidovi niso v tako slabem stanju, da jih ne bi mogli obnoviti in jim zagotoviti novega življenja," je Veselova razložila, zakaj velja ohraniti originalne zidove.

Cukrarna je spomenik zaradi svoje edinstvene zgodovine in mogočne arhitekture in nihče ne sme omeniti, da je bila desetletja (!) prepuščena propadanju. Zato pa je prav, da njene ostanke zdaj močno iznakazijo in prekomponirajo v celoti, z izjemo lupine. Ta pa mora ostati, naj stane kolikor hoče. Saj je večino od 21 MEUR proračuna šenkal gospodar - EU. Če bi (hitreje) naredili (cenejšo) kopijo te lupine, to ne bi bilo isto.

Z drugimi besedami: Cukrarna je obraten Dorian Gray slovenske stavbne dediščine. Mi smo vsak dan videli njeno grozljivo propadanje, stroka in vogalovarstveniki pa so bili očitno zaprti na podstrešju, kjer so strmeli v njen prečudovit portret. V imenu stroke, v dobro naroda...

V torek 12.11.2019 sem "kolateralno" poslušal nastop ministra Zdravka Počivalška v Odmevih. Ker sem bolj poslušal kot gledal, kar je sicer običajno za televizijsko fiksanje, sem opazil, kaj je Tanji Starič zletelo mimo ušes, ali pa ni hotela/smela reagirati. Ministra se pred kamero nacionalne javne hiše pač ne vleče za jezik...

Počivalšek je takole recitiral podatke o uspehih turizma v Moji Deželi:

Turizem je pomembna dejavnost, ustvarja 13% BDP, beležimo odlične rezultate, 6% več nočitev, 3% boljše finančne rezultate, dosegli smo dva od treh ciljev zastavljenih v strategiji razvoja slovenskega turizma od 2017 do 2021 in sicer smo že v lanskem letu imeli preko 5 milijonov gostov, preko 17 milijonov nočitev, pri financah pa smo pri 2,7 milijarde evrov priliva od tujskega turizma. Končni cilj nam je 3,7 oziroma 4 milijarde, manjka nam še eno milijardo v tem zadnjem letu.
4d.rtvslo.si/arhiv/o.../174650870 (od 6'55'')

Najbrž bi bil res hudič, če bi ga Staričeva vprašala, kako bodo v naslednjih dveh letih (do konca 2021) dosegli tretji cilj, dodatno milijardo evrov, če pa je bila lani rast prilivov le 3-odstotna. Če bi hoteli v treh letih ujeti manjkajočo milijardo, bi morali tri leta dosegati cca 8% rast... prilivov... na leto! Kako nam to lahko uspe, če pa smo ob 6% rasti nočitev iztržili samo za 3% več denarja?!

In škoda, ker naša javna hiša nima nekje v kleti krdela divjih psov čuvajev, ki bi pod lupo vzeti Počivalškove trditve, jih primerjali s cilji te famozne strategije (193 strani A4!) in potem na ministrstvo poslali nekaj podvprašanj. Na primer, kje smo pri povprečni dolžini bivanja, kje stojimo z množico novih in prenovljenih turističnih sob in kako kaže s povečevanjem zaposlovanja v turističnem sektorju za polni delovni čas (ker v strategiji ni precizirano, lahko samo domnevamo, da gre za kadre v nastanitvenih storitvah).

Ta strategija je usmerjena v scenarij pospešenega trajnostnega razvoja turizma in si bo prizadevala za zagotavljanje sredstev in načinov za doseganje razvojnih ciljev turizma do leta 2021:
 priliv iz naslova izvoza potovanj: 3,7 do 4 milijarde EUR,
 5–5,5 milijona turističnih obiskov,
 16–18 milijonov nočitev,
 povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dneva,
 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih,
 povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju na 12.000 zaposlenih.
www.slovenia.info/up...0.2017.pdf

Če bi v kleti javne hiše imeli besnega pobalina, pa bi ta na koncu pribil, da je res silno velik uspeh te strategije nadaljevanje tradicionalne in vsesplošne rasti števila gostovb in nočitev, ob bolj kilavi rasti iztržka od njih. V prvi polovici tega desetletja in pred novo strategijo se je slovenski turizem menda razvijal takole:

Vrednost izvoženih potovanj v letu 2015 se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 23,58 % (torej nad rastjo nočitev, ki je bila v tem obdobju 11,03 %), v primerjavi z letom 1995 pa za 169,76 % (prav tako nad rastjo nočitev, ki so se v tem obdobju povečale za 111,67 %). Cilj pretekle strategije je bilo povečanje prilivov iz naslova turizma za 6 do 8 odstotkov letno in priliv iz naslova turizma v obsegu približno 2,84 milijarde EUR leta 2016.
www.slovenia.info/up...0.2017.pdf (stran 13)

Pobalinsko bi se lahko reklo, da je pod novo strategijo iztržek od tujskega turizma začel zaostajati za rastjo števila gostov oz. da gostje v novostrateški I feel sLOVEniji povprečno zapravijo manj kot prej. Pri tem je zanimivo vedeti, na v tabeli na strani 18 piše, da je povprečna dnevna cena sobe od 2010 do 2015 padla za 1,5%!

Itn.

Samo za idiote je turizem strateška panoga.
Tudi lani je bilo v turizmu leto rekordov in kaj smo imeli od tega? Eno figo.

Informacija o poslovanju gospodarskih družb 2018:
dodana vrednost na zaposlenega v gostinstvu (oštarije, hoteli, turistične kmetije itd) 30 jurjev, kar lih za mišjega zadošča za izplačilo lanskega minimalca
Gospodarske družbe so sicer lani v povprečju naklepale 44 jurjev dodane vrednosti na zaposlenega

Dodana vrednost na zaposlenega superduper najboljše (in verjetno tudi najdražje) slovenske kuharce Ane Roš je 40 jurjev - torej ne dosega niti slovenskega povprečja, ki je že tko ena revšna in ne more izplačevat niti povprečnih slovenskih plač, ki so že itak ena revšna.

Ampak ne, klinc gleda podatke, minister Zdravko nam skoz pripoveduje, da bodo kelnarice in sobarice vesoljno Slovenijo popeljale v svetlo in bogato bodočnost visoke dodane vrednosti in bajnih plač.
Če verjameš.

Tako gre to če imaš za ministra bademajstra in ljuctvo, katerima ambicija gospodarskega razvoja seže do kranjske klobase, kelnarjenja in ostalih zajebanih in slabo plačanih šihtov v gostinstvu.

HišaFranko ima vseeno visok dobiček- cca 20% prihodka. Dodana vrednost je res mogoče nizka, a za pomivalca,kelnarja ne rabiš bit inženir, po vsej verjetnosti je pri plačah kar nekaj napitnin. Tak od oka, za restavracijo tega tipa vsaj 50 posto minimalca in gor.
Slovenija kot kapitalsko in številčno šibka država si pač ne more privoščit, da bi vsi delali za visoke plače. Ko bo v SLo dovolj velika akumulacija kapitala se bojo lahko tudi plače višale, a to nujno pomeni,da bo še več priseljevanja ljudi, ki bojo opravljali slabše plačana nezahtevna dela.

[pobalin]
> [najobj]
> ... čuj, zakaj si zdaj užaljen

Nič nisem užaljen in mi je res žal, da je tako izpadlo. Hotel sem karikirati kao tvoj pogled na zadevo. Včasih sfalim.

> aja, za hec preberi toti forum.finance.si/?m=...386&single post in mi razloži, kje in zakaj sem zabluzil, ker ga bc123a očitno ni prebral - seveda če se z mano ne strinja - ker mi ni nič odgovoril ...

Sem prebral in se nimam namena posvečati globočinam vajinega odnosa in diskurza. Najbrž te tudi Bisi ignorira ali pa se ne pusti zvleči v jalovo debato s teboj. Jaz imam malo bolj šibko voljo, zato včasih prekrižam rogove s teboj.

... čuj, midva na demokracijo sicer gledava malo drugače, ampak glede na tole www.rtvslo.si/svet/s...udi/505099 in na "Po odhodu Moralesa takoj sprememba zunanje politike" ne morem, da te ne bi spomnil na toti forum.finance.si/?m=...933&single post izpred več kot pol leta, ko Američani zaradi Venezuele na "izvoz demokracije" v Bolivijo še niso pomislili ...

[najobj]
... čuj, midva na demokracijo sicer gledava malo drugače, ampak glede na tole www.rtvslo.si/svet/s...udi/505099 in na "Po odhodu Moralesa takoj sprememba zunanje politike" ne morem, da te ne bi spomnil na toti forum.finance.si/?m=...933&single post izpred več kot pol leta, ko Američani zaradi Venezuele na "izvoz demokracije" v Bolivijo še niso pomislili ...

Pred dobrega pol leta si po nemarnem omenil Elko Strojan, ki je bila skoraj točno štiri leta pokojna. Omenil si pa tudi bolivijski litij. Zanimivo, da se je nesojenemu dosmrtnemu (in še čez?) predsedniku Moralesu začelo dogajati nekako takrat, ko so v Nemčiji objavili tole novico:
www.dw.com/de/bolivi...a-51100927

Vse, kar naštevaš, najbrž kar drži. Ampak če smo sirotinja, kot tehtno piše Hostamox, smo pač sirotinja. Z zmerjanjem in cepetanjem iz sirotinje pač ne narediš bogatašev in atomskih fizikov. Očitno pa tudi ne novinarjev, ki bi bleferskim ministrom in strankarskim šefom sproti gledali pod prste ter opozarjali na kupe vedno znova mlatene prazne slame.

Ja sej zarad tega pizdim.

Cela država je prepričana, da bomo s turizmom prilezli do avstrijskega standarda.
Pa bomo figo.
Turizem strateška panoga ne more bit, ker je to po defaultu panoga z nizko dodano vrednostjo, če se ga greš tako kot mi pa sploh.

Je pa mal novinarjev, ki bi bili sposobni pogledat kakšne bedne plače so tam kjer je glavna panoga v gospodarstvu turizem, pa majo neskončno boljše lokacije kot mi.

Yaskawe pa take zadevščine bi morale biti strateške, turizem pa tko enmal za zraven.

[pobalin]
> [najobj]
> ... čuj, midva na demokracijo sicer gledava malo drugače, ampak glede na tole www.rtvslo.si/svet/s...udi/505099 in na "Po odhodu Moralesa takoj sprememba zunanje politike" ne morem, da te ne bi spomnil na toti forum.finance.si/?m=...933&single post izpred več kot pol leta, ko Američani zaradi Venezuele na "izvoz demokracije" v Bolivijo še niso pomislili ...

Pred dobrega pol leta si po nemarnem omenil Elko Strojan, ki je bila skoraj točno štiri leta pokojna.

... eh, tega nisem - kako bi naj ? - vedel, ampak blagopokojno Elko sem omenil zgolj figurativno v smislu, da mi je res vseeno, kdo je predsednik Venezuele ...

Omenil si pa tudi bolivijski litij. Zanimivo, da se je nesojenemu dosmrtnemu (in še čez?) predsedniku Moralesu začelo dogajati nekako takrat, ko so v Nemčiji objavili tole novico:
www.dw.com/de/bolivi...a-51100927

... ja, očitno so demokrati hoteli komunistu Evu Moralesu na hitro skrajšati življenje, da bi res postal dosmrtni predsednik ... khmm, ker se Evo Morales ni nič naučil od svojega komunističnega kolega Madura, ker če imaš vojsko za sabo, te niti demokratični Američani ne morejo kar tako "demokratizirat", sicer pa si takoj gotof in sploh ni važno, če je v času tvoje vladavine imela država eno najvišjih stopenj gospodarske rasti, revščino pa so prepolovili ...

P.S.: iz članka ni glih jasno, zakaj so v Boliviji sodelovanje z Nemci prekinili - BTW, tudi v Sloveniji smo prekinili sodelovanje z Britanci pri frekanju plina, pa smo hvalabogu v EU in noben ni odstavil našega dosmrtnega kralja instagrama - vsekakor pa naliman članek pritrjuje mojim domnevam, da je litij razlog za "demokratizacijo" Bolivije ...

[abohte]
> [rava]
> Cela država je prepričana, da bomo s turizmom prilezli do avstrijskega standarda.
> Pa bomo figo.
> Turizem strateška panoga ne more bit, ker je to po defaultu panoga z nizko dodano vrednostjo, če se ga greš tako kot mi pa sploh.

Ko bomo od Države odvisni, ali pride k nam Yaskawa, bomo v velikih težavah. Turizem ima nizko dodano vrednost, ker je kapitalsko nizkointenzivna panoga. Ne more biti drugače. Pravzaprav je prav zaradi tega tupasto gledati dodatno vrednost iz računovodskega vidika, ampak bi bilo bolj primerno gledati ekonomsko dodano vrednost.

Iz dodane vrednosti na zaposlenega izplačuješ plače, dragi. Če je ta nizka, so tudi plače nizke. Kakšen računovodski vidik, to je vidik zdrave kmečke pameti.

Jasno, da turizem ne bo nikoli nadomestil Yaskawe, bo pa morda zvišal dodano vrednost prekmurkskemu kmetu, ki ima 5ha koruze in kateri ima še nižjo dodano vrednost. Yaskawa sicer zaposluje toliko ljudi kot 1 ljubljanski hotel.

Yaskawo sem dala kot primer v kero smer bi morali it. Če bo v okolju X yaskaw, po možnosti takih, ki bodo imele sedež in razvoj tle, bo šlo tudi kmetom dobro.
Veliko takih firm vleče gor vse živo v okolju.

Dodatno gre tudi za multiplikativne učinke: turisti kupujejo tudi lokalne proizvode, storitve...

Aha, teli backpackerji, ki zdaj po Ljubljani štalo delajo, nas bodo katapultirali v orbito, ker bodo tle v štacuni kupili sendvič.

Nesmiselno je ocenjevati učinke turizma na podlagi ekstrapolacije poslovanja 1 gostilne.

Đizs, tista 1 gostilna ima najboljšo kuharico NA SVETU, ki se zna odlično prodajat po tujih medijih, promocija ji štima kot malokomu itd.
Pa niti ona ne seže do povprečne slovenske dodane vrednosti na zaposlenega.

Pa po pravic povejte - če bi bili tujci in ne bi poznali države - kok velikih ljubiteljev turizma kot strateške panoge bi šlo dopustovat v eno tako državo kot je Slovenija.
Men še na misel ne bi prišlo, da bi šla na dopust sem.

Kako se pa dela turizem z visoko dodano vrednostjo, si pa tlele poglejte, kolk Švicarji pokasirajo, da vam med počitnicami 3 tedne froca mirkajo.

The clients are typically financially comfortable, able to afford CHF8,000 ($7,980) for three weeks all-inclusive, which is not the highest price in this market.

www.swissinfo.ch/eng...n/44267238

Pol se pa zamislite nad našim konceptom, ki temelji na cimerfrej in kranjski klobasi, pa se prašte, če boste tud lahko tolk pokasirali.

[rava]
> [abohte]
> > [rava]
> > Cela država je prepričana, da bomo s turizmom prilezli do avstrijskega standarda.
> > Pa bomo figo.
> > Turizem strateška panoga ne more bit, ker je to po defaultu panoga z nizko dodano vrednostjo, če se ga greš tako kot mi pa sploh.
>
> Ko bomo od Države odvisni, ali pride k nam Yaskawa, bomo v velikih težavah. Turizem ima nizko dodano vrednost, ker je kapitalsko nizkointenzivna panoga. Ne more biti drugače. Pravzaprav je prav zaradi tega tupasto gledati dodatno vrednost iz računovodskega vidika, ampak bi bilo bolj primerno gledati ekonomsko dodano vrednost.

Iz dodane vrednosti na zaposlenega izplačuješ plače, dragi. Če je ta nizka, so tudi plače nizke. Kakšen računovodski vidik, to je vidik zdrave kmečke pameti.

> Jasno, da turizem ne bo nikoli nadomestil Yaskawe, bo pa morda zvišal dodano vrednost prekmurkskemu kmetu, ki ima 5ha koruze in kateri ima še nižjo dodano vrednost. Yaskawa sicer zaposluje toliko ljudi kot 1 ljubljanski hotel.

Yaskawo sem dala kot primer v kero smer bi morali it. Če bo v okolju X yaskaw, po možnosti takih, ki bodo imele sedež in razvoj tle, bo šlo tudi kmetom dobro.
Veliko takih firm vleče gor vse živo v okolju.

> Dodatno gre tudi za multiplikativne učinke: turisti kupujejo tudi lokalne proizvode, storitve...

Aha, teli backpackerji, ki zdaj po Ljubljani štalo delajo, nas bodo katapultirali v orbito, ker bodo tle v štacuni kupili sendvič.

> Nesmiselno je ocenjevati učinke turizma na podlagi ekstrapolacije poslovanja 1 gostilne.

Đizs, tista 1 gostilna ima najboljšo kuharico NA SVETU, ki se zna odlično prodajat po tujih medijih, promocija ji štima kot malokomu itd.
Pa niti ona ne seže do povprečne slovenske dodane vrednosti na zaposlenega.

Pa po pravic povejte - če bi bili tujci in ne bi poznali države - kok velikih ljubiteljev turizma kot strateške panoge bi šlo dopustovat v eno tako državo kot je Slovenija.
Men še na misel ne bi prišlo, da bi šla na dopust sem.

Kako se pa dela turizem z visoko dodano vrednostjo, si pa tlele poglejte, kolk Švicarji pokasirajo, da vam med počitnicami 3 tedne froca mirkajo.

The clients are typically financially comfortable, able to afford CHF8,000 ($7,980) for three weeks all-inclusive, which is not the highest price in this market.

www.swissinfo.ch/eng...n/44267238

Pol se pa zamislite nad našim konceptom, ki temelji na cimerfrej in kranjski klobasi, pa se prašte, če boste tud lahko tolk pokasirali.

... alzo, če jaz zdaj tebe prav razumem, dokler Yaskawi podobne firme - BTW, koliko je takšnih na svetu ? - v Atlasu sveta ne najdejo države, v katero tebi še na misel ne bi prišlo, da bi šla na dopust, je za to državo boljše, da njeni prebivalci - kmetje bodo vsaj imeli nekaj za jest - nezaposleni crkujejo od lakote ... eh, jebiga ...

P.S.: če se ne motim, si že kar nekaj cajta na svetu, pa si - I wonder why - še vedno v Sloveniji ...

Dej, se slišimo, ko od očitno burnega vikenda k sebi prideš in boš sposoben prebrat tisto kar piše.