Cukrarna, ta edinstven prototip slovenceljskega prokrastrinacijskega vogalovarstveništva (za tuj denar), oz. kar je sploh še ostalo od njene lupine, je pred dnevi, po enem letu od začetka "prenove", izgubila enega od štirih preostalih zidov. Menda so v njem opazili nove razpoke, ker očitno ni zdržal bremena prenove. Zato so zid podrli in ga bodo s starimi cegli sestavili na novo.

Poročal je Dnevnik (zaklenjeno),
www.dnevnik.si/10429...d-cukrarne
zastonjkarjem pa ponudil uporabnik foruma skyscrapercity.com
www.skyscrapercity.c...=163882850

Pobalinsko sem izbral nekaj citatov, ki povedo kar veliko o tem, kako se dela pod nedotakljivim alibijem kulturnega vogalovarstveništva mestni oblastniki preseravajo s tujim/javnim denarjem.

Dnevnik, 16.3.2019

Cukrarna: utrjujejo fasadno lupino, da bodo lahko rušili notranjost
Oktobra so delavci ogradili ljubljansko Cukrarno in s tem se je začela dolgo načrtovana in težko pričakovana obnova nekdanje rafinerije sladkorja. Trenutno delavci s skorajda filigransko natančnostjo utrjujejo zidove dotrajanega objekta, sledilo bo rušenje strehe in notranjih zidov, dokler od Cukrarne ne bo ostala zgolj lupina. Potem jo bodo v celoti obnovili.
www.dnevnik.si/1042878817

Dnevnik, 4.11.2019

Med obnovo se je porušil zid Cukrarne
Zaradi nastalih razpok na zidu pri križišču Poljanskega nasipa in Živinozdravske ulice je bilo treba preventivno odstraniti enega od zidov Cukrarne. Gradbeni delavci bodo z opeko ta zid rekonstruirali.
www.dnevnik.si/10429...d-cukrarne

To pomeni, da je nevarno razpokal že "s filigransko natančnostjo" utrjen zid in so ga zato morali porušiti. S tem, da Dnevniku ne razlikujejo obnove od prenove od prezidavanja. Rušitev in novogradnja čisto vsega razen zunanjih zidov ni ne obnova in tudi prenova ne. Je pa draga laž in nezaslišano razmetavanje denarja.

"Pred začetkom prenove ni kazalo na kakršno koli možnost, da bi se kateri koli del objekta porušil," je dejala Irena Vesel ZVKDS.
V občinski službi za razvojne projekte in investicije so priznali: "Vsaka prenova tako dotrajanih objektov, kot je Cukrarna, je zelo zahteven poseg, zato je vedno mogoče, da se del objekta nepričakovano poruši oziroma se med prenovo tako poškoduje, da ga je treba porušiti." Podobno so zagotovili tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine.
...
Cukrarna, ki je bila največji industrijski objekt v prvi polovici 19. stoletja na ozemlju današnje Slovenije, je "prestala industrijsko revolucijo, vojno, požare, potres, najrazličnejša gibanja, finančne vzpone in padce, vse to je izklesalodediščino, izjemno po vsebini in obliki. Zato je tako pomembna," je Veselova pojasnila, kaj dela to nekdanjo tovarno sladkorja tako posebno.

Cukrarna je prestala veliko, ni pa več zdržala desetletij (!) socialističnega in tranzicijskega zanemarjanja ter razkosanja in novokomponističnega mesarjenja po njenem ubogem ostarelem tkivu.

Žalostno bi bilo, če bi jo pustili propasti in jo izbrisati iz naše zgodovine. Pri spomeniku sta pomembna tudi materialna substanca in način gradnje. Če bi objekt porušili, ne bi bilo nikakršnega smisla ponovno graditi popolnoma enak objekt, saj zidovi niso v tako slabem stanju, da jih ne bi mogli obnoviti in jim zagotoviti novega življenja," je Veselova razložila, zakaj velja ohraniti originalne zidove.

Cukrarna je spomenik zaradi svoje edinstvene zgodovine in mogočne arhitekture in nihče ne sme omeniti, da je bila desetletja (!) prepuščena propadanju. Zato pa je prav, da njene ostanke zdaj močno iznakazijo in prekomponirajo v celoti, z izjemo lupine. Ta pa mora ostati, naj stane kolikor hoče. Saj je večino od 21 MEUR proračuna šenkal gospodar - EU. Če bi (hitreje) naredili (cenejšo) kopijo te lupine, to ne bi bilo isto.

Z drugimi besedami: Cukrarna je obraten Dorian Gray slovenske stavbne dediščine. Mi smo vsak dan videli njeno grozljivo propadanje, stroka in vogalovarstveniki pa so bili očitno zaprti na podstrešju, kjer so strmeli v njen prečudovit portret. V imenu stroke, v dobro naroda...