Strani: 1 2

FIN-311684 sporočil: 17.991
[#2769019] 10.04.19 16:37
Odgovori   +    24
Kitajska je leta 2012 načrtovala gradnjo najvišje ležeče železnice na svetu (4.000 - 5.000 metrov), ki bo povezala tibetansko glavno mesto Lhaso z drugim največjim Shigatse. Stroške gradnje 253 kilometrov dolge proge skozi večinoma neprehodna gorata območja ocenjujejo na 13,3 milijarde juanov (1,47 milijarde evrov). Torej, kilometer bo stal 5,8 milijonov evrov...www.dnevnik.si/10423...1042390895
FIN-454644 sporočil: 7.300
[#2769027] 10.04.19 16:58
Odgovori   +    10
Glede hitrih vlakov: pri nas so razdalje tako majhne, da je verjetno hitri vlak lahko vzpostaviti med Koprom in Ljubljano in med Ljubljano in Mariborom. Preden vlak dobi pospesek in hitrost 300 km/uro in da zabremza in se ustavi, je koliko minut?
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769028] 10.04.19 16:59
Odgovori   +    7
Primerjati je potrebno jabolka z jabolki. Pa poglejmo koliko bo Avstrijce stala nova proga pod Golico. Nekaj podatkov, www.dokumentationsze...lmbahn.htm sicer že nekoliko zastarelih, ker se je rok že podaljšal na 2026,...

Länge Graz Hbf . Klagenfurt Hbf: 126 km
-Traktion: Elektrifiziert 15 kV 16,7 Hz
-2-gleisig
-Minimaler Radius: 3.000 m
-Größtes Kunstbauwerk: Koralmtunnel mit 32,9 km Länge, 2 Einzelröhren mit Querverbindungen
-Kosten: Mindestens 5 Milliarden Euro, mit Finanzierungskosten wird aktuell von über 10 Mrd. Euro gesprochen.

Koliko bo pa stal sam tunel v dolžini 32,9 km (www.meinbezirk.at/de..._a1157397) kar je skorajda primerljivo z dolžino tunelov na 2TDK? ponovno 5 let star podatek

Kosten soll der Tunnel 5,4 Milliarden Euro.
Torej je cena vrtanja dvocevnega tunela v Avstriji okoli 160 M€/km. V primeru 2TDK se bodo tudi izvrtali 2 cevni tuneli, opremil se bo pa samo 1, drug bo za evakuacijo. Definitivno je to nekaj ceneje, odpade proga, signalizacija, napajanje. ker ima proga 20,5 km tunelov bi po avstrijskih stroških znašal strošek gradnje tunelov okoli 3,2 miljarde.
če pa smatramo, da drži ocena 10miljard v prvem linku, je cena okoli 70M€ na km proge in je spet cena 2TDK polovico nižja. Gradnja enega tira pa še približno ni 1/2 cenejša od 2 tirov.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769029] 10.04.19 17:01 · odgovor na: FIN-454644 (#2769027)
Odgovori   +    4
[FIN-454644]
Glede hitrih vlakov: pri nas so razdalje tako majhne, da je verjetno hitri vlak lahko vzpostaviti med Koprom in Ljubljano in med Ljubljano in Mariborom. Preden vlak dobi pospesek in hitrost 300 km/uro in da zabremza in se ustavi, je koliko minut?
saj si pameten pa zračunaj, na netu dobiš podatke o masi, na netu dobiš podatke o instalirani moči, in na netu boš našel tudi podatke za maksimalno vlečno silo. ostalo je pa fizika za srednjo šolo. Obilo sreče...
FIN-454644 sporočil: 7.300
[#2769031] 10.04.19 17:07 · odgovor na: MarijanMacek (#2769029)
Odgovori   +    14
To bos ti izracunal. Moj point je, da so vlaki velikih hitrosti smiselni na velikih razdaljah. Poznam japonske vlake. Ki seveda ne ustavljajo v Spodnjem in Zgornjem Kaslju pa se ene dvakrat vmes.
0430ABAKU sporočil: 820
[#2769034] 10.04.19 17:27 · odgovor na: FIN-454644 (#2769031)
Odgovori   +    13
[FIN-454644]
To bos ti izracunal. Moj point je, da so vlaki velikih hitrosti smiselni na velikih razdaljah. Poznam japonske vlake. Ki seveda ne ustavljajo v Spodnjem in Zgornjem Kaslju pa se ene dvakrat vmes.
Šanghajski maglev je dolg 30 km.
Po mojem je proga Koper-Ljubljana-Maribor dovolj dolga za hitri vlak.
Zdaj tole vozi nesprejemljivo dolgih vsaj 5 ur.

Ravno včeraj sem kupoval vozovnico Benetke-Milano za 1. maj.
Slabih 300 km (kot Koper-Maribor), vozi vsake pol ure in vožnja traja 2 uri in pol.
Niti ne pomišljam, da bi šel z avtom.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769045] 10.04.19 18:42 · odgovor na: 0430ABAKU (#2769034)
Odgovori   +    7
[0430ABAKU]
> [FIN-454644]
> To bos ti izracunal. Moj point je, da so vlaki velikih hitrosti smiselni na velikih razdaljah. Poznam japonske vlake. Ki seveda ne ustavljajo v Spodnjem in Zgornjem Kaslju pa se ene dvakrat vmes.

Šanghajski maglev je dolg 30 km.
Po mojem je proga Koper-Ljubljana-Maribor dovolj dolga za hitri vlak.
Zdaj tole vozi nesprejemljivo dolgih vsaj 5 ur.

Ravno včeraj sem kupoval vozovnico Benetke-Milano za 1. maj.
Slabih 300 km (kot Koper-Maribor), vozi vsake pol ure in vožnja traja 2 uri in pol.
Niti ne pomišljam, da bi šel z avtom.
Maglev v šanghaju je edini, bodočnost mu ni videti, ker ni kompatibibilen z nobenim od obstoječih kopenskih omrežij. Bodo nekateri rekli da je bodočnost v hyperloopu. Ta že veselo dela, vsaj tako je bilo poročano. (No bolj trezni pravijo, da je gospod izumil predor).
Ampak si opazil da ponos Italije Frecciarossa ustavlja v nekih 5 malih krajih kot so recimo Peschiera del Garda. Sicer pa vozi iz Trsta v Torino 5:10, se ne splača motoviliti z nekimi poleti. Da pa našega ABAkusa malce ohladim, ICE med Hamburgom in Munchnom ima, oziro je imel pred 3 leti 11 postankov in temu primerno potovalno hitrost 126 km/h. Torej ni ovire, da med KP in MB ne bi vozil nek hitrejši vlak s postankom še v Ce in Postojni. Tehnično ni problem, problem ali so se Slovenci pripravljeni voziti z vlakom.
FIN-379669 sporočil: 2.726
[#2769075] 10.04.19 22:18 · odgovor na: MarijanMacek (#2769028)
Odgovori   +    17
Papir vse prenese, realnost pa bo : dražja. Vsi vemo, da bo na koncu račun: ne 1 mlrd, ampak 1,4 mlrd.

Mogoče je tudi ta povišani znesek je gradbenih cenah za avstrijski standard OK, ampak nima zveze z rentabilnostjo projekta, ki je nekje med 700 in 900 mio eur.

Pri nas itak vse velike projekte delamo z napačnega konca. Najprej bomo naredili mega projekt, potem pa 3 leta kasneje ugotavljali, da se ekonomsko ne izplača in da ne pokrijemo niti vzdrževanja vseh tunelov, naprav, viaduktov...hja, vzdrževanje bo tudi stalo 1 mlrd eur v 25 letih ali 40 mio eur letno appr., ampak kakor tega nihče ne vidi.

Halo, tudi babilonski stolp niso dokončali. Teš 6 so, pa vidimo, kje smo. V minusu realno.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769106] 11.04.19 08:11 · odgovor na: FIN-379669 (#2769075)
Odgovori   +    0
[]
Papir vse prenese, realnost pa bo : dražja. Vsi vemo, da bo na koncu račun: ne 1 mlrd, ampak 1,4 mlrd.
Končna cena 1,4 miljarde z DDV, bo pravzaprav potrdila pravilnost izračunov v projektu, saj je po tekočih cenah predviden strošek 1,15 miljarde€ brez DDV.

Mogoče je tudi ta povišani znesek je gradbenih cenah za avstrijski standard OK, ampak nima zveze z rentabilnostjo projekta, ki je nekje med 700 in 900 mio eur.
O rentabilnosti infrastrukturnih projktov se lahko razpravlja v nedogled. Lep primer je Tunel pod Rokavskim prelivom. Na vztrajanje Anglije se je gradil na privatni osnovi. Seveda je družba bila pred bankrotom prvo leto obratovanja in jih je vlada rešila. Toda ali je tunel nerentabilen, nasedla investicija? Ga ni več cepca, ki bi izjavil kaj takega!

Avstrijska proga pod Golico bo stala okoli 10 miljard, sam tunel preko 5, in tovornega prometa ne bo toliko kot ga je danes iz Kopra. Bo sicer potniški, ampak tudi na koprčanki bi se spodobilo uvesti potniški promet, na sedanj ga tako rekoč ni več. In ne da bi nadgradili progo proti Ljubljani bi ICE vlak vozil s kar primernim porovalnim časom okoli 1:30. Seveda je pa vse samo v percepciji železnice. So mi oni dan povedali, da bi si Ribničani raje odsekali roko, kot šli z vlakom v Ljubljano.

Pri nas itak vse velike projekte delamo z napačnega konca. Najprej bomo naredili mega projekt, potem pa 3 leta kasneje ugotavljali, da se ekonomsko ne izplača in da ne pokrijemo niti vzdrževanja vseh tunelov, naprav, viaduktov...hja, vzdrževanje bo tudi stalo 1 mlrd eur v 25 letih ali 40 mio eur letno appr., ampak kakor tega nihče ne vidi.
Prevozniki bodo plačevali spodobno uporabnino. Ta o 40 M€ letno je pa malo bosa, se mi zdi da se letno isti velikostni razred porabi za redno vzdrževanje vseh prog v Sloveniji, imaš konkretne podatke? Moji pravijo, da je strošek leta 2011 bil predviden v višini 36M€, www.google.com/url?s...My01xXnhGj Dokler ne postrežeš s konkretnimi podatki, boš pač obveljal za blebetača.

Halo, tudi babilonski stolp niso dokončali. Teš 6 so, pa vidimo, kje smo. V minusu realno.
Realno pa vseeno daje 1/3 elektrike, brez katere bi v lanski zimi imeli težave, saj je bojda izpad ene Kosovske TE povzročil drastično spremembo omrežne frekvence. In pri izkrivljenih cenah elektrike, zaradi masovnega subvencioniranja določenih virov imajo izgubo tako rekoč vse termoelektrarne v Evropi.
perokn sporočil: 148
[#2769114] 11.04.19 08:33 · odgovor na: MarijanMacek (#2769029)
Odgovori   +    4
Se ne rabiš matrat, eno hitro iskanje najde podatek o potpešku za japonski Shinkansen: "maximum acceleration rate of 2.6 km/h/s. This enables it to reach 270 km/h (170 mph) in only three minutes."
FIN-379669 sporočil: 2.726
[#2769116] 11.04.19 08:42 · odgovor na: MarijanMacek (#2769106)
Odgovori   +    19
Dragi Marijan.

Juge je konec. Zakaj? Sprva zato, ker na neki točki, od leta 1975 dalje recimo, ni več bazirala na enostavnih ekonomskih predpostavkah. Potem se je ekonomsko krhala, dalje je prišel nacionalizem. Ok, v zgodovini je to običajen vzorec.

Drugi tir delamo zaradi Luke Koper, ne pa zaradi EU in čezmejnega prometa. Slednji teče od Sežane, Divače dalje, če se ne motim.

Luka Koper ima v blagu še do 30% možnosti povečanja kapacitet. Potem se morajo Koprčani (pa še kaj Ankarančanov) množično izseljevati. To se ne bo zgodilo.

Sedanjemu edinemu tiru je mogoče z nadgradnjami povečati kapaciteto za 30%. Za 200 mio eur.

Danes kamioni, ki vozijo v Luko, niso moteči ali škodljivi za promet na relaciji Kozina - Koper. Tudi onih 40 več na dan kasneje ne. Potem je to stvar organizacije dela v Luki, kako in kaj ter dogovora recimo s kakim Dars.

Kaj potrebujemo?
- Nujno posodobljeno dvotirno progo od Divače naprej v notranjost.
- Posodobljen edini tir Divača - Koper.
- 3. pas na AC od Divače dalje do LJ (ker danes kamionski promet zavija v Sežano, mar ne?... in tako bo še naprej, pojačano, brez naših modrovanj)

Tako, praktična pamet to veleva. Jaz, to vem, jo premorem, je pa problem, ko se moraš načakati, da to še kdo razume. In zato v Sloveniji tako capljamo ter izgubljamo resurse.
Baudolino sporočil: 9
[#2769117] 11.04.19 08:46
Odgovori   +    16
U tunelu, usred mraka, sije zvezda petokraka!
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769121] 11.04.19 09:02 · odgovor na: perokn (#2769114)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: MarijanMacek 11.04.2019 09:05
[perokn]
Se ne rabiš matrat, eno hitro iskanje najde podatek o potpešku za japonski Shinkansen: "maximum acceleration rate of 2.6 km/h/s. This enables it to reach 270 km/h (170 mph) in only three minutes."
Ampak mojstra je zanimalo, ali sploh lahko pospeši na Vmax med Koprom in Ljubljano.... Načelno je pa maksimalni pospešek vlakov omejen z razmerjem med celotno in adhezijsko maso (vlečna sila=(ad.masa)x(koef.trenja) vlaka. za nepoučene, adhezijska masa je sorazmerna s številom gnanih osi. Moč je v tem primeru nepomembna, ker še za najtežje tovorne vlake hitrost omejuje vlečna sila vlaka/lokomotive, pri SŽ541 vse do 80 km/h.
Ali znaš izračunat pospeševalno pot? Simpl Fizika I, seveda pa je pri večjih hitrostih potrebno upošetvati zračni upor in moč, kar je malce težje... Vsekakor pa razdalja ni ne vem kako dolga v primerjavi z razdaljo KP-LJ. Za pomoč ti pa predlagam tale nekoliko stari link sicer, www.google.com/url?s...bK3-GV3B74

PS.: Ta tvoj podatek o 2,6 km/h/s je dokaj skromen. Novejši vlaki SŽ imajo maksimalni pospešek okoli 3,6 km/h/s (1ms^2). Seveda pa vlak za visoke hitrosti ne potrebuje tako nujno hitrega speljevanjam kot vlak za lokalno upoorabo s čestimi postanki.
kzupanc sporočil: 8.111
[#2769140] 11.04.19 10:13
Odgovori   +    0
Drugi tir bo približno tako drag kot vsi ostali navedeni projekti. Je pa vrednost številk skoraj nična. Ni bistvenega podatka: cena predora ene cevi na km, cena viadukta na km, cena ravne proge po nezahtevnem terenu na km. Po moje sama dovoljena hitrost ne vpliva močno na samo konstrukcijo proge, zelo pa na zahtevano ravnost proge (in prek tega na dodatne predore, viadukte, mostove, vkope).
kzupanc sporočil: 8.111
[#2769142] 11.04.19 10:15 · odgovor na: FIN-311684 (#2769019)
Odgovori   +    0
[FIN-311684]
Kitajska je leta 2012 načrtovala gradnjo najvišje ležeče železnice na svetu (4.000 - 5.000 metrov), ki bo povezala tibetansko glavno mesto Lhaso z drugim največjim Shigatse. Stroške gradnje 253 kilometrov dolge proge skozi večinoma neprehodna gorata območja ocenjujejo na 13,3 milijarde juanov (1,47 milijarde evrov). Torej, kilometer bo stal 5,8 milijonov evrov...www.dnevnik.si/10423...1042390895
Hja...to je pa kar ena številak iz zraka. Ko bo proga izgrajena, bo mogoče 15 mio/km. Kar je še vedno mnogo ceneje od 2TDK.
kzupanc sporočil: 8.111
[#2769144] 11.04.19 10:19 · odgovor na: FIN-454644 (#2769031)
Odgovori   +    1
[FIN-454644]
To bos ti izracunal. Moj point je, da so vlaki velikih hitrosti smiselni na velikih razdaljah. Poznam japonske vlake. Ki seveda ne ustavljajo v Spodnjem in Zgornjem Kaslju pa se ene dvakrat vmes.
To seveda. Normalno pričakujem, če bi se leta 2019 vozil iz MB v LJ v službo z vlakom, da vožnja traja okoli 1 uro. A je to hitri vlak? Ne vem, po moje ne.
Koliko časa pa danes res potuje, kdor se vozi, pa ne vem :) :)
kzupanc sporočil: 8.111
[#2769147] 11.04.19 10:22 · odgovor na: MarijanMacek (#2769045)
Odgovori   +    0
[MarijanMacek]
> [0430ABAKU]
> > [FIN-454644]
> > To bos ti izracunal. Moj point je, da so vlaki velikih hitrosti smiselni na velikih razdaljah. Poznam japonske vlake. Ki seveda ne ustavljajo v Spodnjem in Zgornjem Kaslju pa se ene dvakrat vmes.
>
> Šanghajski maglev je dolg 30 km.
> Po mojem je proga Koper-Ljubljana-Maribor dovolj dolga za hitri vlak.
> Zdaj tole vozi nesprejemljivo dolgih vsaj 5 ur.
>
> Ravno včeraj sem kupoval vozovnico Benetke-Milano za 1. maj.
> Slabih 300 km (kot Koper-Maribor), vozi vsake pol ure in vožnja traja 2 uri in pol.
> Niti ne pomišljam, da bi šel z avtom.

Maglev v šanghaju je edini, bodočnost mu ni videti, ker ni kompatibibilen z nobenim od obstoječih kopenskih omrežij. Bodo nekateri rekli da je bodočnost v hyperloopu. Ta že veselo dela, vsaj tako je bilo poročano. (No bolj trezni pravijo, da je gospod izumil predor).
Ampak si opazil da ponos Italije Frecciarossa ustavlja v nekih 5 malih krajih kot so recimo Peschiera del Garda. Sicer pa vozi iz Trsta v Torino 5:10, se ne splača motoviliti z nekimi poleti. Da pa našega ABAkusa malce ohladim, ICE med Hamburgom in Munchnom ima, oziro je imel pred 3 leti 11 postankov in temu primerno potovalno hitrost 126 km/h. Torej ni ovire, da med KP in MB ne bi vozil nek hitrejši vlak s postankom še v Ce in Postojni. Tehnično ni problem, problem ali so se Slovenci pripravljeni voziti z vlakom.
FIN-454644 sporočil: 7.300
[#2769155] 11.04.19 11:01 · odgovor na: kzupanc (#2769144)
Odgovori   +    5
Nase zelezniske proge so to kot makadam na cesti. Za hitre vlake bi bilo treba narediti novo infrastrukturo, da ne bi hitri vlak iztiril v prvem ovinku. Ce govorimo o potrebah prebivalstva, pa povejmo, da so po zgraditvi avtocest vse kacje ride ostale, ki se kako prav pridejo, kadar so problemi na avtocesti. Ta princip bi veljalo ohraniti pri progah.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769176] 11.04.19 12:31 · odgovor na: kzupanc (#2769140)
Odgovori   +    1
[kzupanc]
Drugi tir bo približno tako drag kot vsi ostali navedeni projekti. Je pa vrednost številk skoraj nična. Ni bistvenega podatka: cena predora ene cevi na km, cena viadukta na km, cena ravne proge po nezahtevnem terenu na km.
Če bi se poglobil v tematiko in ne pisal v tri dni, bi verjetno videl številke v Investicijskem programu, Tabele 63-71 okoli 53% stroškov izvedbenih del odpade na predore, 584M€ od 879M€, se pravi nekje do 15M€/km/cev (plus nekoliko več, ker se bodo servisni tuneli gradili v normalnem preseku (71-75m^namesto prvotno prdvidenega 45m^2). Tudi ta povišek je prikazan v Investicijskem programu, poglavje Uvod s povzetkom... in znaša okoli 100 M€.

Če pa komu pride na pamet, da bi se lahko predorom izognili, na tapeti je bilo 8 variant, tabele 42-44, zmagala je I/3, ki je kratka kolikor j lahko zaradi predvidenega vzpona in višinske razlike. Omogoča 160 km/h in ne presega 17‰ vzpona. Šparovne variante s hitrostjo 100 km/h niso bile nujno cenejše, V4.3 celo dražja, vse so pa bile skorajda 1x daljše od izbrane, od 47-53 km od tega 9-16 km tunelov. Varianti H1 in H2 sta pa odpadli, ker sta imeli vzpon 20‰ ali 22‰. Bili sta krajši za okoli 3 km, imeli sta pa okoli 15-16 km tunelov, cena pa ni bistveno odstopala, da bi pokrilo višje strošk obratovanja.

Po moje sama dovoljena hitrost ne vpliva močno na samo konstrukcijo proge, zelo pa na zahtevano ravnost proge (in prek tega na dodatne predore, viadukte, mostove, vkope).
Le kaj bi bila ravnost proge, običajno se govori o najmanjših dovoljenih krivinskih radijih in radijih preloma nivelitete. Kaj si točno mislil? In dovoljena maksimalna hitrost odločilno vpliva na stroške s prigajanjem trase in gradnjo objektov. Ko pa enkrat koplješ skozi tunel, pa ti pomisleki odpadejo, saj tunel ni pogojen s konfiguracijo terena, je pa lahko z geološko strukturo, ki sicer odločilno vpliva na ceno izkopa.
kzupanc sporočil: 8.111
[#2769178] 11.04.19 12:42 · odgovor na: MarijanMacek (#2769176)
Odgovori   +    0
[MarijanMacek]
> [kzupanc]
> Drugi tir bo približno tako drag kot vsi ostali navedeni projekti. Je pa vrednost številk skoraj nična. Ni bistvenega podatka: cena predora ene cevi na km, cena viadukta na km, cena ravne proge po nezahtevnem terenu na km.

Če bi se poglobil v tematiko in ne pisal v tri dni, bi verjetno videl številke v Investicijskem programu, Tabele 63-71 okoli 53% stroškov izvedbenih del odpade na predore, 584M€ od 879M€, se pravi nekje do 15M€/km/cev (plus nekoliko več, ker se bodo servisni tuneli gradili v normalnem preseku (71-75m^namesto prvotno prdvidenega 45m^2). Tudi ta povišek je prikazan v Investicijskem programu, poglavje Uvod s povzetkom... in znaša okoli 100 M€.

Če pa komu pride na pamet, da bi se lahko predorom izognili, na tapeti je bilo 8 variant, tabele 42-44, zmagala je I/3, ki je kratka kolikor j lahko zaradi predvidenega vzpona in višinske razlike. Omogoča 160 km/h in ne presega 17‰ vzpona. Šparovne variante s hitrostjo 100 km/h niso bile nujno cenejše, V4.3 celo dražja, vse so pa bile skorajda 1x daljše od izbrane, od 47-53 km od tega 9-16 km tunelov. Varianti H1 in H2 sta pa odpadli, ker sta imeli vzpon 20‰ ali 22‰. Bili sta krajši za okoli 3 km, imeli sta pa okoli 15-16 km tunelov, cena pa ni bistveno odstopala, da bi pokrilo višje strošk obratovanja.

>
> Po moje sama dovoljena hitrost ne vpliva močno na samo konstrukcijo proge, zelo pa na zahtevano ravnost proge (in prek tega na dodatne predore, viadukte, mostove, vkope).

Le kaj bi bila ravnost proge, običajno se govori o najmanjših dovoljenih krivinskih radijih in radijih preloma nivelitete. Kaj si točno mislil? In dovoljena maksimalna hitrost odločilno vpliva na stroške s prigajanjem trase in gradnjo objektov. Ko pa enkrat koplješ skozi tunel, pa ti pomisleki odpadejo, saj tunel ni pogojen s konfiguracijo terena, je pa lahko z geološko strukturo, ki sicer odločilno vpliva na ceno izkopa.
Bolj ali manj sem imel v mislih to, kar ste pojasnili. Hvala.
Nisem se mislil ukvarjati s preučevanjem Investicijskega programa. "Pogrelo" me je spet samo primerjanje cen km proge kot take (brez predorov ali s polovico predori)...
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769179] 11.04.19 12:46 · odgovor na: kzupanc (#2769144)
Odgovori   +    0
[kzupanc]
> [FIN-454644]
> To bos ti izracunal. Moj point je, da so vlaki velikih hitrosti smiselni na velikih razdaljah. Poznam japonske vlake. Ki seveda ne ustavljajo v Spodnjem in Zgornjem Kaslju pa se ene dvakrat vmes.

To seveda. Normalno pričakujem, če bi se leta 2019 vozil iz MB v LJ v službo z vlakom, da vožnja traja okoli 1 uro. A je to hitri vlak? Ne vem, po moje ne.
Koliko časa pa danes res potuje, kdor se vozi, pa ne vem :) :)
Saj ne veš, kako hitro vozi hitri vlak. Sem že napisal, da ima (oziroma je imel pred 3 leti) ICE vlak med Hamburgom in Munchnom voznoredno potovalno hitrost 125,7 km/h, z dvema odsekoma z višjo, 170-180 km/h. Tudi med Munchnom in Berlinom po tvoje ni hitri vlak, 586 km premaga samo v 4:36.
Glede na konfiguracijo proge, dolžino obstoječe trase 157 km med MB in LJ, bi to pomenilo precej večjo potovalno hitrost, preko 150 km/h. V Nemčiji, Avstriji, Švici kaj takega skorajda ne boš videl. Na primer, razdalja Milano Torino (148,3 km) in Frechiarossa vozi okoli 50 minut po progi za visoke hitrosti z Vmax>=250 km/h. Toliko, kakšne potovalne hitrosti, oziroma čase se sme pričakovat.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769205] 11.04.19 14:16 · odgovor na: kzupanc (#2769178)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: MarijanMacek 11.04.2019 14:18
[kzupanc]
> [MarijanMacek]
> > [kzupanc]
Nisem se mislil ukvarjati s preučevanjem Investicijskega programa. "Pogrelo" me je spet samo primerjanje cen km proge kot take (brez predorov ali s polovico predori)...
To je pač v dometu novinarjev. Če bi pa pogledali Investicijski projekt, bi ugotovili marsikaj drugega, kar pa ne paše v njihovo agendo. le kako bi komentirali, da "konservativna" gradnja z Vmax samo 100 km/h izpade dražja kot ta opljuvana različica s strani emninentih slovenskih strokovnjakov, kot je pesnik Gregorčič (pa ne Simon). So pozabili, da je tudi kopanje po Kraškem robu drago, še zlasti če je inačica 2x daljša...., predorom pa se ne da izognit, razen če delaš industrijski tir za 60-70 km/h.
FIN-454644 sporočil: 7.300
[#2769219] 11.04.19 14:54 · odgovor na: MarijanMacek (#2769205)
Odgovori   +    6
Itak je vse brezpredmetno. Kitajcki so se ze dogovorili s Trstom zdaj gredo v Dubrovnik, kjer se bodo dogovorili z Reko, da iz pristanisca do Madzarske potegnejo zeleznico. Mi bomo pa: kaj? Zgradili spomenik nespososbnosti.
depersin sporočil: 9.469
[#2769341] 11.04.19 22:13 · odgovor na: MarijanMacek (#2769028)
Odgovori   +    0
[MarijanMacek]
Torej je cena vrtanja dvocevnega tunela v Avstriji okoli 160 M€/km. V primeru 2TDK se bodo tudi izvrtali 2 cevni tuneli, opremil se bo pa samo 1, drug bo za evakuacijo.
Pa vrtanje ne bo pod tako visokimi gorami kot v Avstriji. In na koncu, ko bo res prišlo do kakšne nesreče v predoru, bodo ugotovili, da ne morejo iz enega v drug predor.
depersin sporočil: 9.469
[#2769342] 11.04.19 22:15 · odgovor na: 0430ABAKU (#2769034)
Odgovori   +    1
[0430ABAKU]
Šanghajski maglev je dolg 30 km.
Po mojem je proga Koper-Ljubljana-Maribor dovolj dolga za hitri vlak.
Zdaj tole vozi nesprejemljivo dolgih vsaj 5 ur.
Do 160 km bi šlo brez težav. Vprašanje je, ali bi se finančno izplačal tak vlak, ki bi vstavljal le v Mariboru, Ljubljani in Kopru.
depersin sporočil: 9.469
[#2769344] 11.04.19 22:20 · odgovor na: MarijanMacek (#2769106)
Odgovori   +    1
[MarijanMacek]
Končna cena 1,4 miljarde z DDV, bo pravzaprav potrdila pravilnost izračunov v projektu, saj je po tekočih cenah predviden strošek 1,15 miljarde€ brez DDV.
Še vedno imamo neracionalen zavoj, ki po nepotrebnem podlajša progo - kar je bilo smiselno takrat, ko se je Italija še zavzemala za priključitev, zdaj nima smisla.
So mi oni dan povedali, da bi si Ribničani raje odsekali roko, kot šli z vlakom v Ljubljano.
Pri današnjih povezavah je to čisto razumljivo.
Prevozniki bodo plačevali spodobno uporabnino.
Prevozniki po cestah bodo subvencionirali nerentabilne prevoze po tej progi.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769390] 12.04.19 08:27 · odgovor na: depersin (#2769341)
Odgovori   +    1
[depersin]
> [MarijanMacek]
> Torej je cena vrtanja dvocevnega tunela v Avstriji okoli 160 M€/km. V primeru 2TDK se bodo tudi izvrtali 2 cevni tuneli, opremil se bo pa samo 1, drug bo za evakuacijo.

Pa vrtanje ne bo pod tako visokimi gorami kot v Avstriji. In na koncu, ko bo res prišlo do kakšne nesreče v predoru, bodo ugotovili, da ne morejo iz enega v drug predor.
Višina gore ni nek nepremagljiv problem. Večji problem je geološka sestava. Kolikor vem so se pod Golico vrtanja s TBM krepko zaustavila zaradi nepredvidenih razmer. In pomisli pod Karavankami še nihče ni prišel na idejo uporabe TBM, predobro vedo zakaj.

Iz enega v drugi predor na 2TDK se bo dalo iti v vsakem primeru. Se že delajo dostopne ceste. k vsakemu predoru in noben pameten inženir tunelogradnje ne bo v kraških razmerah uporabil tunelovrta. So delali pri Soških elektrarnah, so kmalu obtičali zaradi nedolžne gline v dolžini recimo 100m, pa ni več navdušenja. Problem je seveda Kras s številnimi presenečenji. In s TBM si lahko hitro občutno ustavljen. Poleg tega se da "ročno" napasti več tunelov hkrati, lahko se jih napade tudi iz različnih strani (glej časovnico v Investicijskem programu, Tabela 49) in se izniči prednost hitrejšega kopanja z omejenim številom TBM naprav.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769399] 12.04.19 08:43 · odgovor na: depersin (#2769344)
Odgovori   +    0
[depersin]
> [MarijanMacek]
> Končna cena 1,4 miljarde z DDV, bo pravzaprav potrdila pravilnost izračunov v projektu, saj je po tekočih cenah predviden strošek 1,15 miljarde€ brez DDV.

Še vedno imamo neracionalen zavoj, ki po nepotrebnem podlajša progo - kar je bilo smiselno takrat, ko se je Italija še zavzemala za priključitev, zdaj nima smisla.
Pogoj za progo je bil masimalen vzpon 17 ‰. Sedaj pa lepo deli višinsko razliko z dolžino trase. Pričakujem, da to znaš, potem boš pa nehal pisati bedarije, ki so zrasle na zelniku nekega pesnika, sicer priznanega strokovnjaka za gradnjo železnic. Da ti pomagam, 17m/km*27,1km=461m, višina Divače je 435m. Toda prva 2 km iz Kopra je dobitek višine majhen, začetek iz Divače je pa tudi rahel vzpon v dolžini 980 m. Ves ostali potek dobrih 24 km pa je enakomeren vzpon. Poglej sliko 58 Investicijskega programa in boš videl, da ni nikjer nepotrebnega ovinka. višinska razlika in predpisan vzpon pač zahtevata določeno dolžino, ali pa uvedi novo matematiko!

> So mi oni dan povedali, da bi si Ribničani raje odsekali roko, kot šli z vlakom v Ljubljano.

Pri današnjih povezavah je to čisto razumljivo.
Dandanes ni železniške povezave z Ribnico. Uspostavitev potniškega (tovorni bo danes) prometa se predvideva nekje v 2020. In izračunan čas povezave Kočevje Ljubljana niti ni tako neprimeren, mislim da 72 min.

> Prevozniki bodo plačevali spodobno uporabnino.

Prevozniki po cestah bodo subvencionirali nerentabilne prevoze po tej progi.
Mišljena je bila povečana uporabnina na železnici. Kot sem že napisal bo levji delež obremenitev nosila Lkp z dodatno takso na pretovor. Seveda bodo pa tudi cestni prevozniki prispoevali svoj delež. To je v Evropi dokaj normalno.
MarijanMacek sporočil: 2.065
[#2769401] 12.04.19 08:45 · odgovor na: FIN-454644 (#2769219)
Odgovori   +    0
[FIN-454644]
Itak je vse brezpredmetno. Kitajcki so se ze dogovorili s Trstom zdaj gredo v Dubrovnik, kjer se bodo dogovorili z Reko, da iz pristanisca do Madzarske potegnejo zeleznico. Mi bomo pa: kaj? Zgradili spomenik nespososbnosti.
Kaj so se dogovorili Italijani in Kitajci je recimo znano,kaj bo nastalo bomo videli. V primeru Hrvatov in Kitajcev pa so Hrvati ponujali Kitajcem, ne Kitajci Hrvatom, kakor so poročale Finance na osnovi Jutarnjega lista.
FIN-454644 sporočil: 7.300
[#2769410] 12.04.19 08:53 · odgovor na: MarijanMacek (#2769401)
Odgovori   +    2
Tudi to, kdo komu kaj ponuja je brezpredmetno. Inteligenten clovek ve, kaj je bistvo.

Strani: 1 2