Cenejši kot je denar, prej se ga zafrčka za neumnosti.
Sploh potuha javnemu dolgu z nizkimi obrestnimi merami, je prekomerna.

Rabimo čase Volkerja in 20% obrestnih mer. Sploh ZDA imajo eksplodirajoč javni dolg za nula razvoja.

Nemške avtomobilske industrije ne more in ne sme rešiti ECB.

v prejsnjem krogu je ecb poleg drzavnih obveznic kupovala tudi podjetniske in to v primaru, recimo direktno je odkupila obveznice v clanku omenjenega volkswagna.

bilo bi kar presenecenje, ce se k temu ne vrnemo.

seveda pa se lahko ponovi tudi vzorec, da vec dobijo tisti, ki imajo manj tezav, v katerem primeru bi vw znal izpasti.

CB ne skrbi za glavne ukrepe na strani ponudbe, ki je zdaj največji problem za blaginjo ljudi. ECB ne sme in ne more poskrbeti za pamet v politiki in za pamet pri upravljanju podjetij. Monetarna politika ima meje. In je tukaj nemočna.

vloga monetarne politike, kot smo videli najprej na japonskem in kasneje drugod po razvitem v svetu, v praksi pridobivanje casa - drzanje vsega skupaj kolkor tolko nad gladino, da se lahko odvijejo drugi procesi, ne da bi prej prislo do splosnega kaosa in razpada.

kot pa smo prav tako videli na japonskem in se videvamo (in v eu prav tako), lahko ta proces premlevanja merimo tudi v desetletjih. se ne vemo, a sploh kam pride (drugam kot v ze znane slepe ulice zgodovine), ce se ne zgodijo preboji v tehnologiji in virih.

Težave Evrope so bolj sociološke, kot ekonomske narave. Nobenemu se ne ljubi več delati. Štiridnevni delovni teden, neke abotne pravice do odklopa, nenormalno dolgi dopusti......medtem ostali svet dela. Potem je tukaj nizka nataliteta, katere izključni razlog je želja po komoditeti. Namesto otrok imamo pse, namesto seksa z nasprotnim spolom, rajši tisto drugo.......in potem so tej celo glavni frajerji, ki bi solili pamet vsem ostalim. Pa pretirano navduševanje nad športom, bolestna odvisnost od neprestanih potovanj, katerih glavni namen je afnanje pred drugimi ljudmi. Nobene želje po ustvarjanju nečesa novega.
Z eno besedo: preobilje. Tako je propadel stari Rim.

Ne le rim tudi kdo drug.
V tokratni epizodi je bolj zanimivo to, da ni več Novega sveta za odkrivat.

[FIN-205757]
Težave Evrope so bolj sociološke, kot ekonomske narave. ...
Z eno besedo: preobilje. Tako je propadel stari Rim.

Preobilje je rezultat ekonomske narave, »sociološke težave« pa so rezultat preobilja. Neupravičeno »preobilje« je spet rezultat neupravičenega razdeljevanja novo ustvarjene vrednosti. Najenostavnejši postopek slednjega pa je »tiskanje denarja« ali QE, ki med drugim onemogoča naravno odmiranje slabega in spodbuja preživetje vseh vrst dužbenih bolezni.

to je sicer legit pogled, jaz bi pa vseeno ponudil se malo drugacno moznost.

poplavljanje z denarjem je kot evolucija - vse sorte zadev je nastalo, preden smo prisli do cloveka (ali je clovek uspeh, je vprasanje za kdaj drugic hehe). in ce ne bi sli skozi vse to, pac ne bi prisli.

podobno pri polivanju z denarjem nastane vse sorte neumnosti od smesnih do res idiotskih, vendar v tej poplavi zraste gor tudi kaksna rec, ki bi se brez tega masovnega znizanja vstopne karte tezje rodila.

ker menim, da so pogosto odlocitve druzb zal blizje slepi evoluciji kot racionalnemu napredku (jebigasad), ima zato po moje taksno dogajanje vendarle koristno vlogo.

prisli smo do raznih meja (sveta, tehnologij, nacina delovanja druzbe...) in moramo nekako skuhati nek prehod. rabimo neke cisto xyz nove ideje (ker s starimi "resitvami" slepih ulic, khm...). in zato naredimo okolje, ki je sila prijazno zacenjanju cesarkoli. seveda z vsem razumevanjem, da "cesarkoli" res pomeni cesarkoli, da moznost uspeha ni isto kot garancija uspeha in da bo morda neumnosti tolko, da uspehi ne bodo prisli do izraza.

(zdej seveda, ce po eni strani polivas z denarjem, po drugi pa dusis z regulacijo, potem nisi s stalisca generiranja cesarkoli konstruktivnega naredil nic in si navaden idiot - pozdravljam tudi razne vrace doma in po evropi)

ce tega ne sprejemamo, potem moramo znati povedati, kako pa drugace - kaksen kreacionizem smo pogruntali, da bi se izognili evolucijskemu poskusanju. in res: danes videvamo nekaksno regresijo nazaj k drzavnemu planiranju gospodarstva oziroma k "industrijski politiki", kot se temu bolj mehko rece. kaksne so s tem izkusnje, je pa .... no, stvar okusa.

[]
to je sicer legit pogled, jaz bi pa vseeno ponudil se malo drugacno moznost.

poplavljanje z denarjem je kot evolucija - vse sorte zadev je nastalo, preden smo prisli do cloveka (ali je clovek uspeh, je vprasanje za kdaj drugic hehe). in ce ne bi sli skozi vse to, pac ne bi prisli.

podobno pri polivanju z denarjem nastane vse sorte neumnosti od smesnih do res idiotskih, vendar v tej poplavi zraste gor tudi kaksna rec, ki bi se brez tega masovnega znizanja vstopne karte tezje rodila.

ker menim, da so pogosto odlocitve druzb zal blizje slepi evoluciji kot racionalnemu napredku (jebigasad), ima zato po moje taksno dogajanje vendarle koristno vlogo.

prisli smo do raznih meja (sveta, tehnologij, nacina delovanja druzbe...) in moramo nekako skuhati nek prehod. rabimo neke cisto xyz nove ideje (ker s starimi "resitvami" slepih ulic, khm...). in zato naredimo okolje, ki je sila prijazno zacenjanju cesarkoli. seveda z vsem razumevanjem, da "cesarkoli" res pomeni cesarkoli, da moznost uspeha ni isto kot garancija uspeha in da bo morda neumnosti tolko, da uspehi ne bodo prisli do izraza.

(zdej seveda, ce po eni strani polivas z denarjem, po drugi pa dusis z regulacijo, potem nisi s stalisca generiranja cesarkoli konstruktivnega naredil nic in si navaden idiot - pozdravljam tudi razne vrace doma in po evropi)

ce tega ne sprejemamo, potem moramo znati povedati, kako pa drugace - kaksen kreacionizem smo pogruntali, da bi se izognili evolucijskemu poskusanju. in res: danes videvamo nekaksno regresijo nazaj k drzavnemu planiranju gospodarstva oziroma k "industrijski politiki", kot se temu bolj mehko rece. kaksne so s tem izkusnje, je pa .... no, stvar okusa.

In kaj je nastalo dobrega med in po umetni korona krizi in največjem "polivanju" v zgodovini človeštva?

V glavnem so se BDPji dvignili zaradi ponorele državne porabe, državni uslužbenci še nikoli niso bili tako bogati in tako razsipni, s tem so nam ostalim vsem dvignili nakupne cene. Državni sistemi so od vsega tega prenažiranja in debelosti samo vse bliže dna. Če so kje presežki, jih šibamo v Ukrajino v obliki smodnika. Nobene inovacije ne vidim nikjer, glavne panoge propadajo, vsi se nam posmehujejo (še tisti ki nas odkrito ne zaničujejo, ker smo spet na napačni strani zgodovine). EU tako gre v teh nekaj letih z velikim pospeškom v propad in razpad, dober del zaslug pa je ravno v tem polivanju.

[Projects]
In kaj je nastalo dobrega med in po umetni korona krizi in največjem "polivanju" v zgodovini človeštva?

najprej se enkrat preberi vse ze zapisane pridrzke.

dalje,

- polivanje v casu korone nikakor ni nekaj, s cemer bi se polivanje sele zacelo; zacelo se je ze desetletje prej (na japonskem pa par desetletij); koronsko polivanje se od dotedanjega razlikuje od tem, da je dalo denar direktno potrosnikom in tako (tegasepares) pripeljalo do rasti potrosniskih cen (kar dotlej pac ni, ker je denar z drevesa prej imel drugacne destinacije)

- ali je v tem okolju (ne trdim, da kategoricno prav zaradi tega ali izkljucno zato, temvec v tem okolju) nastalo kaj tehnolosko novega in uporabnega? vsekakor (kot tudi veliko brezveznega, kot ze opisano), koliko je nastalo in predvsem koliko se je smelo razviti, pa je ze stvar (prav tako ze opisanega) tega, kaj lokalne oblasti kje se pocnejo razen tega, da polivajo (recimo dost brez veze je, ce monetarno dajes umetno dihanje, z drugo roko pa regulativno in z energetsko kvazi politiko tunkas tako nova kot stara podjetja pod vodo, kot to pocne eu in slovenija kot vzorna - birokratskih fetisev polna clanica).

[]
to je sicer legit pogled, jaz bi pa vseeno ponudil se malo drugacno moznost....

S tvojim mnenjem strinjam razen:

poplavljanje z denarjem je kot evolucija ...

Hmm.., Kaj se zgodi, če gnojiš košček zemlje vsepovprek in potrpežljivo čakaš, da zraste kakšna koristna zel (npr. podobna baziliki)? Ugotovil boš, da najprej zraste plevel. In kaj bodo govorile rastline plevela? »Pognoji nas še bolj, saj vidiš, da drugi ne uspevajo in je naša vizija najboljša!« Ta princip ni ravno evolucijsko poskušanje. Za evolucijsko poskušanje se mora njiva gnojiti sama. Odmiranje in porajanje novega morat biti v nekakšnem energetskem ravnotežju. Gnojenje od zunaj ali QE je samo razdeljevanje po merilih nadrejenih elit. Če le te nimajo zdravih idej, kot ugotavljajo tu forumski prispevki, so tudi izdelki nezdravi.

ce tega ne sprejemamo, potem moramo znati povedati, kako pa drugace - kaksen kreacionizem smo pogruntali, da bi se izognili evolucijskemu poskusanju. in res: danes videvamo nekaksno regresijo nazaj k drzavnemu planiranju gospodarstva oziroma k "industrijski politiki", kot se temu bolj mehko rece. kaksne so s tem izkusnje, je pa .... no, stvar okusa.

Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega. Ureditev, kjer prevladuje odločanje na osnovi obsega pridobljenega kapitala, sama po sebi v veliki meri ne rešuje problemov prebivalstva. Če neučinkovito pravosodje in drugi neodvisni organi , ki po službeni dolžnosti ne zaznajo kartelnega dogovarjanja, monopolnega delovanja in skoraj mafijske korupcije, je razmišljanje »kako drugače« praktično brezpredmetno. Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.

»potem moramo znati povedati, kako pa drugače« = Izziv?

Kakovostnih idej in ustvarjalcev imamo Slovenci veliko. To povem iz lastnih izkušenj. To je potencial, ki v glavnem ni izkoriščen. V Sloveniji še nismo oblikovali dovolj spodbudnega okolja.

Jaz osebno zagovarjam kombinacijo polne svobode ustvarjanja in premišljenega inženiringa v za vse enako reguliranim svetu. Ne enega, ne drugega in ne tretjega ne sme biti preveč.

In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva. To ni enostavno in ne more biti le rezultat neke ankete ali tega, kar je nek novinar ali politik zjutraj čutil na vodi. To mora biti profesionalno delo. Demokracija se bi začela šele takrat, ko bi se odločalo o prioritetah potreb in načinih rešitve pomanjkljivosti ali prilik za izboljšanje. Sedanja tehnologija nam to omogoča.