[Bogomir1]
Hmm.., Kaj se zgodi, če gnojiš košček zemlje vsepovprek in potrpežljivo čakaš, da zraste kakšna koristna zel (npr. podobna baziliki)? Ugotovil boš, da najprej zraste plevel. In kaj bodo govorile rastline plevela? »Pognoji nas še bolj, saj vidiš, da drugi ne uspevajo in je naša vizija najboljša!«
Ta princip ni ravno evolucijsko poskušanje. Za evolucijsko poskušanje se mora njiva gnojiti sama.

saj lahko pustis njivo, da se samoupravlja, ne da bi jo ti gnojil. dobil bos prav tako plevel (vendar glej spodaj), ker je ta bolj sposoben zrasti tudi brez eksogene pomoci. je evolucijsko sposobnejsi - manj zahteven, uspeva v sirsem spektru pogojev.

vendar - kaj je to plevel?

velik problem recimo vrtickarjev je to, da po vsej sili hocemo gojiti rastline, ki ne zmorejo rasti same, in preganjamo tiste, ki to zmorejo in zelijo. tem drugim recemo plevel. veliko je koristnega, celo zdravilnega, vendar nismo navajeni ga kot takega prepoznati, ker smo zapiceni, da mi pa hocemo nekaj drugega. in to, da potem plevel, ki je zrasel sam, rocno zatiramo, vsekakor ne pomeni, da smo s tem izboljsali "evolucijskost" - ravno kontra.

Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega.
Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.
In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva.

kdo to ugotavlja? ce ugotavljalci niso trzni igralci, potem se je tretja alineja zaletela v prvi dve.