[sopranos]
> [komendator]
> > [menim]
> > > "Namesto tega v fundamentalnem prepričanju o svoji resnici le to iščemo na vseh možnih instancah, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, pa čeprav imate tam manj kot dva odstotka možnosti za uspeh."
> >
> > Odstotek možnosti za uspeh je mnogo večji kot dva odstotka.
> >
> > "Evropsko sodišče za človekove pravice je prejelo že več kot 8400 tožb iz Slovenije, od 323 primerov, o katerih je razsojalo, pa je v kar 304 primerih ugotovilo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšna sodna praksa postavlja Slovenijo na nezavidljivo prvo mesto po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic na prebivalca med 47 državami članicami Sveta Evrope." (Nagovor poslanke Evropskega parlamenta Patricije Šulin na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, 31. marca 2016)
>
> Dodajmo k temu še izjemne stroške, ki so jim izpostavljeni pritožitelji, kajti sicer bi bila statistika še bistveno bolj porazna.
> Dvig sodnih taks v Sloveniji je tudi znižal nivo pravnega varstva, čeprav bo ob tem marsikdo izpostavljal predvsem zmanjšanje tožbarstva (kverulatstva) in sodnih zaostankov.

Predvsem je dvig sodnih taks povzročil, da bo tožarjenje še bolj kot do sedaj postalo domena bogatih.

Svinjarija je tudi to, kako se obračunajo stroški odvetnikov. Recimo imaš odvetnika, ti zaračuna 5.000 EUR za eno zadevo. Potem ti pa sodišče prisodi recimo 2.000 EUR sodnih stroškov. Si zmagal in si hkrati tudi zgubil. Samo, da si malo manj zgubil, kot nasprotna stran.

Pa meni so hecni kazenski postopki zaradi razžalitve. Če je nekdo bil razžaljen, naj se zasebno toži v civilni pravdi. Ne pa, da se potem v imenu t.i. razžaljenca gre te zadeve država.

Ko začneš enkrat malo bolj spremljati kaj se dejansko dogaja v sodstvu, ti postane prav slabo. Še najbolj pomembno je koga poznaš. Pravi "argumenti" v Sloveniji so samo pro forma. Latovščina, da se opraviči, kar je bilo že prej dogovorjeno.

Tisti brez zvez so pa tisti, ki ga najebejo. In to so male ribe, za mala, bagatelna dejanja.

Zadeve so še bistveno, bistveno hujše in avtor bi v tokratni demitologacij moral bolj jasno ločiti vsaj zadeve, ki se dotikajo gospodarskega in kazenskega prava (..."Razlogi prostovoljnega obračanja na sodišča, kazenskopravni pregon, ki ga izvaja država, je tu torej izključen, so različni."..).
Moteče je tudi nekakšno medlo naziranje ( vsaj vsiljuje se mi tak vtis), da so ljudje v pravosodju samo uradniki, od katerih ne moreš "a priori" pričakovati sledenja idealu resnice in pravice. Ravno tega mnogim hudo manjka in pri sprejemu na pravno fakulteto bi že tu morali delati hudo selekcijo. Kasneje je temu dober približek maksima, da je bolje oprostiti tisoč krivih, kot obsoditi enega nedolžnega.
In potem vidiš, da imamo v določeni meri povampirjen sistem, kako se nekateri sodniki umikajo v svetovalne in analitske službe, ker vidijo, kakšne svinjarije delajo ljudem, kako jih "poštancajo",..

Komentar izraža stališča avtorja,stališča nas,ki take komentarje beremo pa so v mnogočem različna.V mnogih komentarjih je to lepo argumentirano.
Če ima avtor pošten namen prikaza problema sodišč in klientele je mogoče namerno,mogoče tudi ne,pozabil dodati problem zatohlega vonja nekdanje politike po hodnikih in sobah na Miklošičevi 9.

Da gre res za paradoks, pokaže njegova optimalna rešitev. Zamenjati ljudstvo in njegov kverulantski značaj. Ko se ljudstvo ne bo več tožarilo vse povprek, ne bo več množice primerov na sodiščih, a če ne bo več primerov na sodiščih, tudi sodišč ne bomo več potrebovali.

Neumnost! Ce bi avtor clanka sel malo v tujino ... Avstrija je dovolj dalec, bi ugotovil, da se Avstrijci ravno tako tozarijo, kot Slovenci. TO JE NORMALNO! Menda ne bomo sli spet v srednji vek in se priceli pretepati in pobijati na ulicah? Razlika je samo v tem, da se tozarjenje v AUT ne obesa na velik zvonec, ker sodisca delujejo. V SLO pa ne delujejo. Zakaj? Zato ker vodijo sodisca nesposobni ljudje, ki ostajo na polozajih samo zaradi vez in poznanstev! Kdo je ze predsednik VS? Bolano in skozlano

[abraxas]
Ljudje nismo računalniški programi, ampak zapletena bitja. Če bi vedno ravnali razumno, bi bilo življenje suho, prazno, nepotrebno. Odvetniki razumno povečujejo svoje dohodke, kverulanti pa plačujejo za svoja zlobna zadovoljstva ter se kopajo v sovraštvu in občutkih krivice. Očitno to potrebujejo. Mogoče jim pomaga narediti njihova življenja znosna.

Kdo so najbolj za to, da se, npr., obstoječi preiskovalni postopki ne ukinejo? In ker jih je preveč, so vsi (v pravosodju in zraven) zainteresirani za (daljše) postopke.
Tožbarjev sociopatov ni malo, je pa tudi družba deloma nevrotična in indoktrinirana. Eno z drugim.

Potem so tukaj še sodniki, ki sicer imajo neka politična in druga osebna nagnjenja, vendar so predvsem preračunljivci, kar pomeni, da svoje odločitve včasih prilagajajo besnemu plebsu ali "možiclju", in se izgovarjajo na nižja ali višja sodišča. Primerjava s Pilatom je zelo lucidna.

Predvsem strah pred padcem sodbe jih sili v oportunizem. A občasno in vse pogosteje naletijo na izjemne in posledice so tu (zastaranja, premestitve, ustavljena napredovanja, padle sodbe na ESČP,..).

In kako lahko delovanje pravne države izboljšamo? Za začetek potrebujemo več poštenja pri odvetnikih, idealizma pri sodnikih in strpnosti med državljani.

Seveda, se strinjam, lepo in pravi čas zapisano, zato te bom konkretneje dopolnil, npr.:
- lustracija kot prenova in dogovor, ne čistka,
- izboljšanje selekcije in bazičnega izobraževanja,
- omejitev samovolje policije (snemanje,...),
- odprava obstoječih preiskovalnih postopkov,
- dosledna uporaba avdiovizualne tehnike,
- prepoved obtožnega predloga za visoke funkcionarje,
- vedno možnost imenovanja tudi svojega izvedenca,
- obtožene po vsakem pričanju obvezno povprašati za mnenje,
- pogumnejša uporaba diskrecijske pravice,
- restrikcija honorarjev in pravosodnih taks,
- višje odškodnine, ki delujejo odvračalno tudi na državo,
- uporaba anti-kverulantske določbe,
- obravnava in sojenje v razumnem roku (!),
- ...

[JanezLesar1]
Z piscem te kolumne se strinjam v tem da sodišča ne obvladuje en človek iz Murgel. Vendar pa če se druščina okrog tega gospoda odloči da je nekdo moteč faktor oz. bo celo škodil njihovim iteresom pa bodo uporabili vsa sredstva da tega pozameznika pohodijo kot cigaretni ogorek! In za takšne primere ima ta združba tudi ustrezne kadre na sodišču!

Kolumna tudi ne zajema tiste polovice sporov na sodišču, ki jih povzročajo državni organi , ki so v vseh postopkih močnejša stranka zoper posamezne državljane ali pravne osebe in pogosto v sodnih postopkih uveljavljajo različne konkretne interese ali pa enostavno prelagajo na sodišča odločitve, ki bi jih morali sprejeti sami pa tega ne znajo, ne zmorejo ali ne upajo . Interesne povezave so prepoznavne. Vse pa se začne na vpisnikih, prispele zadeve ( vsaj ne vse) se ne dodeljujejo po sodnem redu temveč si jih sodnice izberejo npr. po namigih o interesu v povezavi z možnostjo hitejšega napredovanja. Sodnica odloči v korist stranke za katero ve, da ima možnost vpliva na njeno hitrejše napredovanje v skladu s predpisanimi postopki , ki vključujejo tudi sodni svet. Vsem tistim, ki ne poznajo mentalitete državne uprave pojasnjujem, da so napredovanja po plači ali nazivu bistvo zaposlitve. Po zlobnih govoricah sodeč se še ni zgodilo, da bi sodnik ali sodnica natačno na rok ne oddal vloge za redno napredovanje!

[komendator]
> [sopranos]
> > [komendator]
> > > [menim]
> > > > "Namesto tega v fundamentalnem prepričanju o svoji resnici le to iščemo na vseh možnih instancah, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, pa čeprav imate tam manj kot dva odstotka možnosti za uspeh."
> > >
> > > Odstotek možnosti za uspeh je mnogo večji kot dva odstotka.
> > >
> > > "Evropsko sodišče za človekove pravice je prejelo že več kot 8400 tožb iz Slovenije, od 323 primerov, o katerih je razsojalo, pa je v kar 304 primerih ugotovilo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšna sodna praksa postavlja Slovenijo na nezavidljivo prvo mesto po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic na prebivalca med 47 državami članicami Sveta Evrope." (Nagovor poslanke Evropskega parlamenta Patricije Šulin na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, 31. marca 2016)
> >
> > Dodajmo k temu še izjemne stroške, ki so jim izpostavljeni pritožitelji, kajti sicer bi bila statistika še bistveno bolj porazna.
> > Dvig sodnih taks v Sloveniji je tudi znižal nivo pravnega varstva, čeprav bo ob tem marsikdo izpostavljal predvsem zmanjšanje tožbarstva (kverulatstva) in sodnih zaostankov.
>
> Predvsem je dvig sodnih taks povzročil, da bo tožarjenje še bolj kot do sedaj postalo domena bogatih.
>
> Svinjarija je tudi to, kako se obračunajo stroški odvetnikov. Recimo imaš odvetnika, ti zaračuna 5.000 EUR za eno zadevo. Potem ti pa sodišče prisodi recimo 2.000 EUR sodnih stroškov. Si zmagal in si hkrati tudi zgubil. Samo, da si malo manj zgubil, kot nasprotna stran.
>
> Pa meni so hecni kazenski postopki zaradi razžalitve. Če je nekdo bil razžaljen, naj se zasebno toži v civilni pravdi. Ne pa, da se potem v imenu t.i. razžaljenca gre te zadeve država.
>
> Ko začneš enkrat malo bolj spremljati kaj se dejansko dogaja v sodstvu, ti postane prav slabo. Še najbolj pomembno je koga poznaš. Pravi "argumenti" v Sloveniji so samo pro forma. Latovščina, da se opraviči, kar je bilo že prej dogovorjeno.
>
> Tisti brez zvez so pa tisti, ki ga najebejo. In to so male ribe, za mala, bagatelna dejanja.

Zadeve so še bistveno, bistveno hujše in avtor bi v tokratni demitologacij moral bolj jasno ločiti vsaj zadeve, ki se dotikajo gospodarskega in kazenskega prava (..."Razlogi prostovoljnega obračanja na sodišča, kazenskopravni pregon, ki ga izvaja država, je tu torej izključen, so različni."..).
Moteče je tudi nekakšno medlo naziranje ( vsaj vsiljuje se mi tak vtis), da so ljudje v pravosodju samo uradniki, od katerih ne moreš "a priori" pričakovati sledenja idealu resnice in pravice. Ravno tega mnogim hudo manjka in pri sprejemu na pravno fakulteto bi že tu morali delati hudo selekcijo. Kasneje je temu dober približek maksima, da je bolje oprostiti tisoč krivih, kot obsoditi enega nedolžnega.
In potem vidiš, da imamo v določeni meri povampirjen sistem, kako se nekateri sodniki umikajo v svetovalne in analitske službe, ker vidijo, kakšne svinjarije delajo ljudem, kako jih "poštancajo",..

Logično, da se normalni ljudje umikajo iz sodniških vrst. Če vidiš kakšne svinjarije delajo tvoji sodelavci. Kako potem tudi skupaj stopijo in branijo en drugega pri teh svinjarijah, je logično, da se normalnemu človeku, ki ima nek občutek za etiko in moralo, obrača želodec. Če skuša kaj narediti v smeri, da bi se to izboljšalo dobi pod noge polena in razno razna šikaniranja. Ugotovijo, da je "problematičen" itd.

Izgleda, da se je avtor, tako kot Jože Damijan, prodal kriminalni združbi, ki iz ozadnja vodi Slovenijo. Damijan sedaj zagovarja državno lastništvo, TEŠ 6, drugi tir itd. Avbelj pa očitno po novem zagovarja skorumpirane sodnike, visoke takse, se posmehuje ljudem, ki skušajo v obupu najti vsaj zadoščenje pred ESČP itd.

[sopranos]

Izgleda, da se je avtor, tako kot Jože Damijan, prodal kriminalni združbi, ki iz ozadnja vodi Slovenijo.

Hehe, klasika.

Z avtorjem se ne strinjam = avtor je nestrokoven in ocitno podkupljen

Imeti dandanes mnenje o nečem in ga javno izraziti, je čisti mazohizem.

[quetal]
Ce bi avtor clanka sel malo v tujino ... Avstrija je dovolj dalec, bi ugotovil, da se Avstrijci ravno tako tozarijo, kot Slovenci. TO JE NORMALNO! Menda ne bomo sli spet v srednji vek in se priceli pretepati in pobijati na ulicah? Razlika je samo v tem, da se tozarjenje v AUT ne obesa na velik zvonec, ker sodisca delujejo.

Kako je slovenski pravni sistem različen od avstrijskega, so opisali na times.si:

"Sodni postopek v Avstriji je podoben našemu, vendar se v državi s stoletno birokratsko tradicijo ne oklepajo zakonsko predpisanih procedur z nepotrebno togostjo. Bistveni pogoj za njihovo ekspresnost je dejstvo, da so sodniki v avstrijski družbi nesporna avtoriteta. V dvorani nikoli ni dvoma o tem, kdo je gospodar.

Nespoštovana sodišča so idealen poligon za izvajanje zavlačevalnih manevrov obtožencev, ki se stopnjujejo po nekakšnem pogosto kopiranem receptu; z zahtevo po izločitvi sodnega senata, preklicem pooblastil zagovornikov in izjemno priljubljenimi zdravniškimi opravičili. Onkraj severne meje takšni triki ne vžgejo, tam položijo pripornika na operacijsko mizo in mu kirurgi vstavijo tri srčne obvode, da mu omogočijo sedenje na zatožni klopi.

V takšnem pravnem redu se znajdejo za zapahi tudi vplivni politiki ali menedžerji ... v Avstriji sodniki niso v vrhu plačilne lestvice. Je pa tam črna sodniška halja nekaj častivrednega."

[FIN-466864]
Zelo enostavo vprašanje
Zakaj se IJJ ne pritoži na ESČP, da se obriševsak dum o tem, da so mu bile kratene človekove pravice itd

Odgovor na tvoje vprašanje je enostaven. Dokler je zadeva še na slovenskem sodišču, se ni možno pritožiti na ESČP.

"Svet Evrope je v Strasburgu vzpostavil najvišje sodno varstvo ČPS – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki običajno »popravlja« nastale krivice v državah članicah. Toda pravica na tem sodišču pride običajno pozno, saj je potrebno prej izkoristiti vse pravne možnosti v državi članici, kar lahko traja leta in leta." sds.si, Patria v evropski dimenziji

[Gustl]
> [sopranos]
>
> Izgleda, da se je avtor, tako kot Jože Damijan, prodal kriminalni združbi, ki iz ozadnja vodi Slovenijo.

Hehe, klasika.

Z avtorjem se ne strinjam = avtor je nestrokoven in ocitno podkupljen

Imeti dandanes mnenje o nečem in ga javno izraziti, je čisti mazohizem.

Lahko tudi da ni in da se motim.

Za Damijana vem, kaj je prej pisal in vem kaj sedaj piše. In to nista isti zgodbi.
Zanj tudi vem, da se mu je sprememba stališč konkretno finančno poznala.

Za tega Avblja priznam, da zaenkrat samo špekuliram in da govorim na pamet. S časom vse ali pa zelo veliko pride na dan. Ga bom definitivno malo spremljal, da vidim, če je moj občutek napačen.

"komendator":

> Zadeve so še bistveno, bistveno hujše in avtor bi v tokratni demitologacij moral bolj jasno ločiti vsaj zadeve, ki se dotikajo gospodarskega in kazenskega prava (..."Razlogi prostovoljnega obračanja na sodišča, kazenskopravni pregon, ki ga izvaja država, je tu torej izključen, so različni."..).
> Moteče je tudi nekakšno medlo naziranje ( vsaj vsiljuje se mi tak vtis), da so ljudje v pravosodju samo uradniki, od katerih ne moreš "a priori" pričakovati sledenja idealu resnice in pravice. Ravno tega mnogim hudo manjka in pri sprejemu na pravno fakulteto bi že tu morali delati hudo selekcijo. Kasneje je temu dober približek maksima, da je bolje oprostiti tisoč krivih, kot obsoditi enega nedolžnega.
> In potem vidiš, da imamo v določeni meri povampirjen sistem, kako se nekateri sodniki umikajo v svetovalne in analitske službe, ker vidijo, kakšne svinjarije delajo ljudem, kako jih "poštancajo",..

"sopranos":

Logično, da se normalni ljudje umikajo iz sodniških vrst. Če vidiš kakšne svinjarije delajo tvoji sodelavci. Kako potem tudi skupaj stopijo in branijo en drugega pri teh svinjarijah, je logično, da se normalnemu človeku, ki ima nek občutek za etiko in moralo, obrača želodec. Če skuša kaj narediti v smeri, da bi se to izboljšalo dobi pod noge polena in razno razna šikaniranja. Ugotovijo, da je "problematičen" itd.

Izgleda, da se je avtor, tako kot Jože Damijan, prodal kriminalni združbi, ki iz ozadnja vodi Slovenijo. Damijan sedaj zagovarja državno lastništvo, TEŠ 6, drugi tir itd. Avbelj pa očitno po novem zagovarja skorumpirane sodnike, visoke takse, se posmehuje ljudem, ki skušajo v obupu najti vsaj zadoščenje pred ESČP itd.

Res je, so primeri lažne, stanovske solidarnosti in so nesprejemljivi. Tu je posebej pomembna profesionalnost in transparentnost dela.

Avtorja ne poznam, a se z njegovimi zapisi tule v glavnem strinjam, le tokratni je, tudi za moj okus, v delu preveč komformističen in morda premalo jasen. Mislim, da zato ne zasluži takega sumničenja. Je relativno mlad (46) in vseh izkušenj seveda nima (nihče jih nima), toda njegov "Curriculum Vitae" je zanimiv in vreden občudovanja.
Podobno je z dr. Damijan-om: kdaj sem tudi precej drugačnega mnenja.

[komendator]
Avtorja ...Je relativno mlad (46) ...

Najbrž si mislil napisat 36.

:)
Točno, tako bi moral zapisat.

[komendator]
Avtorja ne poznam, a se z njegovimi zapisi tule v glavnem strinjam, le tokratni je, za moj okus, v delu le preveč komformističen in morda premalo jasen. Mislim, da zato ne zasluži takega sumničenja. Je relativno mlad (46) in vseh izkušenj seveda nima (nihče jih nima), toda njegov "Curriculum Vitae" je zanimiv in vreden občudovanja.
Podobno je z dr. Damijan-om: kdaj sem tudi precej drugačnega mnenja.

Damijan se je včasih zavzemal za nizke davke, konkurenčno poslovno okolje, enotno davčno stopnjo, zasebno lastnino itd.

Danes pa je apologet projektov ala drugi tir. Oprosti, ampak mene težko prepričaš, da je nekaj ful dobro za Slovenijo, če boš vložil 1,4 milijarde EUR, da boš povečal prihodke za nekaj 10 milijonov EUR.

Tudi privoščim vsakemu, ki obogati na pošten način. Še več, želim si, da bi bilo takih v Sloveniji čim več. Hkrati pa sem zelo skeptičen do profesorjev, ki imajo zasebna svetovalna podjetja na katerih obrnejo več 100.000 EUR prometa na leto. Ker se je do sedaj še pri večini izkazalo, da so bili posredi predvsem posli z državnimi ali paradržavnimi podjetji. Za razne študije in mnenja, ki so opravičevala kakšne sporne projekte, prodaje ali nakupe.

Kar se tega Avblja tiče ne vem. Lahko da se motim. Ker poslovanje v zasebnem sektorju v takem poslu kot je pravo, v Sloveniji ni enostavno. Še zlasti, če si trn v peti določenim krogom.

Meni je recimo zanimivo pisanje Požarja. Številni ga psujejo in govorijo, kako slab novinar da je. Zelo vehementno in z levo roko odpravijo njegovo pisanje. Pa vendar se potem praviloma izkaže, da so bile njegove napovedi pravilne. Vmes se spušča ne vem koliko dima, visokoletečih besed o strokovnosti, etiki, postopkih itd. Na koncu je pa rezultat tak, kot ga napove že nekaj mesecev prej Požar. Tudi sam poznam ogromno takih zgodb osebno.

Zato priznam, da sem postal cinik. In da se sedaj, ko imam na voljo dve razlagi prej nagnem k tisti negativni. Ker se praviloma vedno izkaže za pravilno.

Če pa se zmotim in sem komu storil krivico, pa se mi ni problem posuti s pepelom in priznati napako.

"> [sopranos]

> [komendator]
> > [sopranos]
> > > [komendator]
> > > > [menim]
> > > > > "Namesto tega v fundamentalnem prepričanju o svoji resnici le to iščemo na vseh možnih instancah, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, pa čeprav imate tam manj kot dva odstotka možnosti za uspeh."
> > > >
> > > > Odstotek možnosti za uspeh je mnogo večji kot dva odstotka.
> > > >
> > > > "Evropsko sodišče za človekove pravice je prejelo že več kot 8400 tožb iz Slovenije, od 323 primerov, o katerih je razsojalo, pa je v kar 304 primerih ugotovilo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšna sodna praksa postavlja Slovenijo na nezavidljivo prvo mesto po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic na prebivalca med 47 državami članicami Sveta Evrope." (Nagovor poslanke Evropskega parlamenta Patricije Šulin na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, 31. marca 2016)
> > >
> > > Dodajmo k temu še izjemne stroške, ki so jim izpostavljeni pritožitelji, kajti sicer bi bila statistika še bistveno bolj porazna.
> > > Dvig sodnih taks v Sloveniji je tudi znižal nivo pravnega varstva, čeprav bo ob tem marsikdo izpostavljal predvsem zmanjšanje tožbarstva (kverulatstva) in sodnih zaostankov.
> >
> > Predvsem je dvig sodnih taks povzročil, da bo tožarjenje še bolj kot do sedaj postalo domena bogatih.
> >
> > Svinjarija je tudi to, kako se obračunajo stroški odvetnikov. Recimo imaš odvetnika, ti zaračuna 5.000 EUR za eno zadevo. Potem ti pa sodišče prisodi recimo 2.000 EUR sodnih stroškov. Si zmagal in si hkrati tudi zgubil. Samo, da si malo manj zgubil, kot nasprotna stran.
> >
> > Pa meni so hecni kazenski postopki zaradi razžalitve. Če je nekdo bil razžaljen, naj se zasebno toži v civilni pravdi. Ne pa, da se potem v imenu t.i. razžaljenca gre te zadeve država.
> >
> > Ko začneš enkrat malo bolj spremljati kaj se dejansko dogaja v sodstvu, ti postane prav slabo. Še najbolj pomembno je koga poznaš. Pravi "argumenti" v Sloveniji so samo pro forma. Latovščina, da se opraviči, kar je bilo že prej dogovorjeno.
> >
> > Tisti brez zvez so pa tisti, ki ga najebejo. In to so male ribe, za mala, bagatelna dejanja.
>
> Zadeve so še bistveno, bistveno hujše in avtor bi v tokratni demitologacij moral bolj jasno ločiti vsaj zadeve, ki se dotikajo gospodarskega in kazenskega prava (..."Razlogi prostovoljnega obračanja na sodišča, kazenskopravni pregon, ki ga izvaja država, je tu torej izključen, so različni."..).
> Moteče je tudi nekakšno medlo naziranje ( vsaj vsiljuje se mi tak vtis), da so ljudje v pravosodju samo uradniki, od katerih ne moreš "a priori" pričakovati sledenja idealu resnice in pravice. Ravno tega mnogim hudo manjka in pri sprejemu na pravno fakulteto bi že tu morali delati hudo selekcijo. Kasneje je temu dober približek maksima, da je bolje oprostiti tisoč krivih, kot obsoditi enega nedolžnega.
> In potem vidiš, da imamo v določeni meri povampirjen sistem, kako se nekateri sodniki umikajo v svetovalne in analitske službe, ker vidijo, kakšne svinjarije delajo ljudem, kako jih "poštancajo",..

Logično, da se normalni ljudje umikajo iz sodniških vrst. Če vidiš kakšne svinjarije delajo tvoji sodelavci. Kako potem tudi skupaj stopijo in branijo en drugega pri teh svinjarijah, je logično, da se normalnemu človeku, ki ima nek občutek za etiko in moralo, obrača želodec. Če skuša kaj narediti v smeri, da bi se to izboljšalo dobi pod noge polena in razno razna šikaniranja. Ugotovijo, da je "problematičen" itd.

Izgleda, da se je avtor, tako kot Jože Damijan, prodal kriminalni združbi, ki iz ozadnja vodi Slovenijo. Damijan sedaj zagovarja državno lastništvo, TEŠ 6, drugi tir itd. Avbelj pa očitno po novem zagovarja skorumpirane sodnike, visoke takse, se posmehuje ljudem, ki skušajo v obupu najti vsaj zadoščenje pred ESČP itd."

pokvarjen ni le sistem, pokvarjenih, sprijenih, licemerskih je tudi mnogo ljudi v vseh slojih, področjih in nivojih.

Ko se očitna krivica nekomu zgodi, nihče si ne upa besede pisniti v bran oškodvanega.

To lahko spremljamo v vsakdanu na ravni sosedskih odnosov, v delokrogu kjer smo zaposleni, pri koriščenju javnih storitev, itd.

Žal na vseh nivojih, slojih domuje korupcija, licemerstvo, izraba in ignoranca problemov, kaznivih dejanj, trplejnja žrtev.

Korupcija se odvija na več nivojih in slojih, korpcija za zaščito blagostanja lastne zadnjice je tudi izvajanje nemoralnih, neetičnih, nezakonitih direktiv nadrejenih.

Brez licemerstva-hinavščine, nespoštovanja zakonodaje bi vrh precej težje sprovajal svinjarije kot jih pač.

Vsi jezikamo o poštenosti, spoštovanju norm, mnogo državljanov na vseh nivojih, slojih pa kjer le more izrablja norme, predpise, itd. Normativno smo izredno slabo integrirani.

Že sam sistem,kot je zastavljen, ničkaj ne spodbuja k spoštovanju teh, ki so jasno zastavljene zato, da neka družba lahko civilizirano sobiva, ohranja socilano varnost.

Zakonodja jepremalo transparentna, preveč, nadpovprečno je lufta za različne interpretacije zakonov.

Sistem pa skozi potuho zapadlosti, prenosom obligacije zazanave naklepnih kršitev skozi neke alineje prenaša na male ljudi, ti ljudje pa niti ne vedo, da te alineje nekje obstajajo in kaj šele, da nanje prnašajo odgovornost naklepnih ali iz malomarnosti svinjarij ljudi od katerih bi se pričakovalo, da z vso odgovornsotjo verodostojno opravljajo delo.

Strasburg niti nima toliko dela z oškodovanimi ljudmi, kot jih je dejasnko oškodovanih.

Naši odvetniški svetovalci, pravne službe znotraj korporacij, institucij itd kot do pred nekaj let tudi sodstvo niti tega ni vedelo na koga gre dokazno breme pri določenih zaščitenih skupinah (npr, invalidi, matere hendikerpiranih otrok, ipd šibke skupine). V mnogih primwerih tudi evropskopravo nagovarja, da odškodnine-epilogi naj bi bili takšni, da od kriminalnih dejanj, oškodovanj, itd.....odvrača od teh dejanj!


Sprenevedanja jeprveč med nami državljani, odvetniškimi vrstami, sodstva, kot tudi samega sistema.

[sopranos]
> [komendator]
> Avtorja ne poznam, a se z njegovimi zapisi tule v glavnem strinjam, le tokratni je, za moj okus, v delu le preveč komformističen in morda premalo jasen. Mislim, da zato ne zasluži takega sumničenja. Je relativno mlad (46) in vseh izkušenj seveda nima (nihče jih nima), toda njegov "Curriculum Vitae" je zanimiv in vreden občudovanja.
> Podobno je z dr. Damijan-om: kdaj sem tudi precej drugačnega mnenja.

Damijan se je včasih zavzemal za nizke davke, konkurenčno poslovno okolje, enotno davčno stopnjo, zasebno lastnino itd.

Danes pa je apologet projektov ala drugi tir. Oprosti, ampak mene težko prepričaš, da je nekaj ful dobro za Slovenijo, če boš vložil 1,4 milijarde EUR, da boš povečal prihodke za nekaj 10 milijonov EUR.

Tu še "meljejo" in malo počakajmo, da vidimo, ali bo na svetlo padla moka, ali otrobi.

Tudi privoščim vsakemu, ki obogati na pošten način. Še več, želim si, da bi bilo takih v Sloveniji čim več. Hkrati pa sem zelo skeptičen do profesorjev, ki imajo zasebna svetovalna podjetja na katerih obrnejo več 100.000 EUR prometa na leto. Ker se je do sedaj še pri večini izkazalo, da so bili posredi predvsem posli z državnimi ali paradržavnimi podjetji. Za razne študije in mnenja, ki so opravičevala kakšne sporne projekte, prodaje ali nakupe.

Znanje ima ceno, ampak pri nas kdaj hudo pretiravajo in se okoriščajo. Oportunizem "a la carte". Tudi sodni izvedenci niso ravno pri dnu zaslužkarjev, pa notarji, določeni odvetniki...

Kar se tega Avblja tiče ne vem. Lahko da se motim. Ker poslovanje v zasebnem sektorju v takem poslu kot je pravo, v Sloveniji ni enostavno. Še zlasti, če si trn v peti določenim krogom.

Meni je recimo zanimivo pisanje Požarja. Številni ga psujejo in govorijo, kako slab novinar da je. Zelo vehementno in z levo roko odpravijo njegovo pisanje. Pa vendar se potem praviloma izkaže, da so bile njegove napovedi pravilne. Vmes se spušča ne vem koliko dima, visokoletečih besed o strokovnosti, etiki, postopkih itd. Na koncu je pa rezultat tak, kot ga napove že nekaj mesecev prej Požar. Tudi sam poznam ogromno takih zgodb osebno.

Zato priznam, da sem postal cinik. In da se sedaj, ko imam na voljo dve razlagi prej nagnem k tisti negativni. Ker se praviloma vedno izkaže za pravilno.

Na žalost je vse prevečkrat tako. Misliš, da veš za večino grdobije, da so dosegli dno, potem pa si neredko dodatno zgrožen in razočaran. Upam na bolje in da se trend čimprej obrne.

Če pa se zmotim in sem komu storil krivico, pa se mi ni problem posuti s pepelom in priznati napako.

[abraxas]
... še preden se bo Slovenija normalizirala, se bo svet sloveniziral.

Evropa gre v to smer.

"Namesto da bi se Slovenija evropeizirala v smislu zakoreninjenja moderne individualistične mentalitete, postaja Evropa – vsaj v nekaterih ozirih – precej podobna Sloveniji. V evropskem prostoru imamo opraviti z intelektualno in moralno dekadenco. Njen najočitnejši izraz je obsesivno samoobtoževanje. Nezmožnost zavedati se pomena lastnih vrednot in dosežkov je znak izrazite duhovne šibkosti.

To je najočitneje prišlo do izraza ob aktualni migrantski krizi, ko je Evropo preplavilo več kot milijon prebežnikov, v veliki večini iz muslimanskega sveta. Tu je namesto trezne presoje tega, na kakšen način rešiti situacijo, kako pomagati tistim, ki so dejansko ogroženi, a ob tem zagotoviti varnost in stabilnost, prevladal »patološki alturizem«. Namesto poglobljenih in realističnih analiz smo lahko bili deležni puhlic o tem, kako so migranti dobrodošli, da bodo prinesli nekakšno kulturno obogatitev, in kako smo tako ali tako mi krivi za to, da so morali zbežati zdoma.

Takšna multikulturalistična zaslepljenost, ki je zajela velik del evropskih elit, predstavlja velikansko varnostno grožnjo." demokracija.si, članek: Razkroj v osrčju Evrope

Solidno.

Kljub vsemu pa opletanje s kverulanstvom in dvojnim paradoksom malce presega okusnost. Ker smo presegli zgodovinske norme, da si vsakdo lahko pravico pridobi sam, je zatekanje na krivosodje pač zgodovinski "civilizacijski" razvoj, ki ga uspešno prodaja ravno pravna stroka. Ljudje v slo niso ravno zelo drugačni od ostalega svetovnega življa, ali so?

V razmislek:
- Če bi pravosodni sistem vključno z normativnim (zakonodajo) resnično deloval konsistentno, bi se verjetno tudi živelj obnašal v skladu s tem in bi bil pripad zadev manjši. Če pa sistem deluje v stilu: "Jožetu zrušit, unmu z elektra in lekarne pa ne, je Franci mal pomutil pri tehničnih, slo bankir pa v lifu še ni pomutil, inšpektor štrafa no-nama no problem, za javni zavod pa u lifu še slišal ni, vrat pa sploh ne najde, ..."
- A znate fiškali res povedat neukemu osebku, ki išče pravico, kdaj naj se umiri in kdaj naj jo res išče in ob temu še podat verjetnst uspeha? Nekoč neznani odvetnik, danes vedno bolj eminenten, je v svoji zgodovini rekel:"Za nas odvetnike velja obligacija prizadevanja, ne obligacija uspeha!" In ko fiškala vprašaš, kakšne so šanse, te pogleda kot tele v nova vrata! Gartner in podobni, še Bole, zna v napovedih povedat tudi verjetnost!
- Glede verjetnosti uspeha na Evropskih pravosodnih instancah, vsaj kar se znanja, napak in ažurnosti slo krivosodja, bi podvomil v 2% uspeha. Še ga. Trstenjak je v eni zmed svojih izjav dejala nekako v stilu, da slo perogrizna stroka nekako ni najbolj napumpana z poznavanjem eropskega normativnega sistema.

Sami ste napisali nekako v stilu, sodišča bi se morala bolj potruditi, da bi jim začeli verjeti :) Da pa smo slo ueber prepirljivci in da iščemo samo svoj prav in da je to razlog neučinkovitosti pravosodnega sitema, pa težko verjamem. Bi bili potrebni šleparji argumentov :)

Če ste prepričani, da slovenska sodišča itak služijo Murglam, vas bo ta prispevek nujno razočaral. Izhaja namreč iz predpostavke, da kljub ugrabitvi slovenske države od hibridnih paraekonomsko-političnih elit v pravosodju še vedno obstaja toliko kontrolnih mehanizmov, da ga ne moremo enačiti z mafijsko strukturo, ki jo obvladujejo ugrabitelji države ali celo en sam možicelj. To verjamem, pravzaprav sem o tem prepričan, saj se celo tisti, ki trdijo drugače, še vedno prostovoljno in aktivno obračajo na prav ta domnevno murglasta sodišča.

Torej je stanje še slabše. Niti Don Corleone, niti Al Capone, ampak vsi mogoči kontrolni mehanizmi, ki se utapljajo v ničevosti lastne birokracije odločajo o usodi naivnih državljanov, ki verjamejo v pravno državo. Rešitev je torej dokončni outsorce dela sodišč in posledično tudi outsource pravne države.

@ Rava: cestitke za trud in za prizemljitev! Tudi ostali so postavili dobre komentarje in tančica se je razprla.

Narod se ne nadpovprečno toži, ravno nasprotno, povrh vsega pa imamo še največ sodnikov. To je avtorjev poskus manipulacije z občutkom krivde tako, da ne bo nas moralni mesija... je namreč že prodana duša.

Krivec za to je nedvoumno krivosodje, odvetniki pa ne glede na uspeh (vedno so izgovori) in odgovornosti mastno kasirajo (tudi na roko). Res super posel v tej Sloveniji.

Edina rešitev je narodna zavest, združitev in aktivnost skozi civilno gibanje!

[rava]
Kot sem si mislila, se res ful malo tožarimo.
Eurostat
LEG_CASE Civil and/or commercial
LEG_STAT Brought to court
UNIT Per hundred thousand inhabitants
GEO/TIME 2013
Poland 27.339,26
Denmark 874,80

ce ti katerakoli eu statistika pride tako, da je razmerje med max in min cca 30 : 1, se je po moje najprej za ustavit in zelo podrobno pogledat vire in metode.

[gsavli]
> [crt]
> ce ti katerakoli eu statistika pride tako, da je razmerje med max in min cca 30 : 1, se je po moje najprej za ustavit in zelo podrobno pogledat vire in metode.

Vsaj so stevilke. Clanki tipa "vedno vec/manj je..." brez stevilk spadajo v cosmo in evo.

super je, da so stevilke in hvala ravi zanje, vseeno pa je razprsitev tako ogromna, da so te stevilke mogoce se enkrat za pogledat.

Zelo korektno si prikazal sliko in jo podkrepil z številkami. Žal je to posledica sistemske korupcije v sodstvu, kjer je izključni cilj kako zagotoviti čimveč služb teh po sodiščih in to čimdalj. Potem pa se celo nagrajuje tistega, k ibo naredil čimveč napak in povzročil potem takšno škodo, kot je razvidna iz teh številk. Če gremo malo okrog bomo videli, da ljudje sploh ne gredo rešit zadeve do konca. Rešujejo v pijači in žal skozi umore. Samo poglejmo kaj se dogaja zadnje čase. Policaji pri zbiranju dokazov delujejo po liniji najmnjšega odpora, uradniki skrivajo dokaze z ciljem, da zaščitijo svoje odločitve. Ko stranka sproži postopek in ubremenjajoče dokaze recim zoper uradnike, ki so kršili tudi človekove pravice pa se ugotavlja, da izrabijo v zakonu drugo zaščito in se sklicujejo na zastaralne roke. Posledično pa držijo svečo korupciji v kateri sami sodelujejo.

Kako se spoštuje človekove pravice je razvidno iz zadnjega razpitega primera na KOROŠKEM. Tam je javno uradnik izjavil, da nista stara starša vlagala nobene vloge v zvezi rejništva. To izjavo je dal uslužbenec javno pred kamero. Sedaj smo ugotovili, da je vloga bila dana. Če skrajšam so celo pravni strokovnjaki opozorili na nepravilnsoti. Če ta primer sedaj prenesemo na druga področja vidimo, da se vsepovsod nekaj skriva, če se dobi uradnika pri kriminalnem početju.

Edina rešitev je, da se naredi čistka in sejih zmeče na cesto. Zakonodajo pa spremeniti tako, da kriminalno početje in lumparije uradnikov nesmejo zastarati.

[rava]
> [rava]
> Če bi iz statistik izvzeli izvršbe in zadeve, ki jih v civiliziranem svetu rešijo inšpekcije, grem stavit, da imamo podpovprečno tožarjenje.

Kot sem si mislila, se res ful malo tožarimo.

Eurostat
LEG_CASE Civil and/or commercial
LEG_STAT Brought to court
UNIT Per hundred thousand inhabitants

GEO/TIME 2013

Kot se že zapisal: v poljudno prikazani tezi bi najprej moral jasneje ločiti posamezna področja.
In potem je tu zanimivo še nekaj, kar dodatno opravičuje nezaupanje ljudi v pravosodje: določene državne službe izven pravosodja, ki se medsebojno suportirajo in so suportirane, o čemer piše tudi "schodr". Njihovo delovanje je občasno naravnost ekscesno in povsem skregano z najosnovnejšo logiko in zdravo pametjo. Imamo svež medijski primer.

[rava]
Karkol pogledaš v zvezi z našimi sodišči je gigašajs.

Bom razlozil malo moje videnje, zakaj je tako.

1) Prva stvar, ki je zjebala sodstvo je bil konec socializma. Tu je za prvo zjebanje definitivno kriva desnica, ki se je spustila na cel aparat kot jastrebi, namesto da bi se osredotocila na kompromitirane posameznike.

Mislim, slovenija ni bila nikoli kuba ali severna koreja ali vzhodna nemcija, kjer bi ves pravosodni aparat bil v glavnem samo za preganjanje oporecnikov in teror nad opozicijo.

Posledica tuljenja o tem, da je vse treba razsut je masa sposobnih kriminalistov v zgodnjih penzijah (njim je bilo zelo fajn, ampak ostali smo pa to morali placati), ter to, da so dejansko kompromitirani posamezniki preziveli v sistemu se nadaljnjih 20 let.

Ugled sodstva je bil s tem totalno razsut, saj se je lahko vsak kurji tat imel za Pucnika in trdil da se ga preganja zaradi ukradene kure ker je oporecnik in ne zato, ker bi jo ukradel.

Z drugimi besedami, ce je sodnik, ki je bil v partiji (saj so bili vsi) nekoga obsodil zaradi preprodaje kile heroina, je ta se vedno svercer in diler, ne pa oporecnik. In desnica je tu naredila druzbi medvedjo uslugo.

2) Korak dva, ki je trajal 15 let, in je izkljucno krivda levice je koncept kriminalca kot zrtve. Na prejsnjo razsutje moci sodstva se je nacepilo mati-terezijansko gledanje na kriminalce, ki da so uboge reve, ki jih ful obremenjujemo z pripori in zapori.

Rezultat tega je bila pocasna 15-20letna degradacija moci sodnikov, saj so jim vse malo bolj ostre odlocitve padale na vrhovnem sodiscu, razlogi za pripor so se ozili. Rezultat: sodniki, ki so imeli jajca in tega niso hoteli trpeti so sli med odvetnike (ali pa v penzijo), med sodnike pa se je usulo cel kup brezjajcnega smrkavega babjega kadra, ki so bile vse "na liniji" kot matere tereze. V dolocenem trenutku je postalo NEMOGOCE v pripor strpati dilerja z kilo heroina. Ker je vrhovno sodisce odlocilo, da ni nikomur nevaren, pac.

Proces se je z babjeizacijo sodstva nadaljeval in ga je dejansko prekinila sele kriza 2009+, ko se je ob mnozici financnih skandalov tudi vrh zavedel, da pa bo treba vendarle koga v zapor strpat.

3) Situacija, v kateri smo sedaj je logicna posledica obojega: sodnici si ne upajo soditi, ker imamo popolnoma na glavo obrnjen sistem: stari macki med odvetniki in smrkavci med sodniki (oz sodnicami). Potem se pa dogajajo zastaranja, pa porodniske ob pravih trenutkih, pa tako naprej. Ker si ne upajo. Ker je zaradi tock 1) in 2) sodstvo popolnoma brez podpore, in so tisti, ki so si upali udariti po mizi ze zdavnaj iz njega sli, ostale so pa samo mevze. Ki kdaj pa kdaj udarijo po mizi, le ce jim bogovi od zgoraj ali iz strani prisepnejo, da pa imajo "podporo".

Primerjajte to z ameriskim sistemom, kjer so sodniki vsi stari fosili, ki so preskrbljeni in se jim gladko jebe za to, koga bodo s sodbo uzalili, nasproti pa jim sedijo odvetniki in tozilci, ki so dejansko golobradi in si gradijo kariere.

Jasno je da nas sistem ne more delovati in bo se dolgo zjeban.

[sopranos]
Zato priznam, da sem postal cinik. In da se sedaj, ko imam na voljo dve razlagi prej nagnem k tisti negativni. Ker se praviloma vedno izkaže za pravilno.

Povsem naravna reakcija na razkroj družbe in države...

Če pa se zmotim in sem komu storil krivico, pa se mi ni problem posuti s pepelom in priznati napako.

...ampak silno samouničujoča in prava mana za gospodarje prstanov, muh in medijev.

Pomisli še enkrat, kaj pomeni za vse nas, da pristanemo na tak sovjetski cinizem, po katerem s(m)o vsi krivi, če pa komu uspe dokazati nedolžnost, s(m)o se pa ("najboljši med nami") pač pripravljeni posuti s pepelom in priznati napako. Vem, da so besede prazna stvar, ampak vseeno tukaj pogrešam vsaj omembo opravičila.

Nisem bral vseh komentarjev, čeprav so mnogi vredni branja, vse pohvale pa Financam in piscu članka za resen razmislek o našem pravosodju. Noben sistem in nobeno pravosodje ni popolno v nobeni državi, vsak sistem pa je možno optimizirati, da daje najboljše možne rezultate in v tem kontekstu vidim možnost razvoja našega pravosodja. Pravosodje niso samo sodišča, so tudi tožilstvo, pravobranilstvo in samo ministrstvo s svojim kadrom, tudi zapori in pazniki v njem. In nazadnje v tem procesu sodeluje tudi naša policija, ki podaja kazenske ovadbe, poročila in drugo. Kdorkoli v tem sistemu zataji, denimo ministrstvo s slabo pripravljeno zakonodajo, z odlašanjem ali zavračanjem popravkov zakonov in predpisov, trpi pravosodje kot celota. Običajno sicer največji madež pade na sodišča, ki so nekako zadnja oziroma tista instanca, ki izdaja sodbe v imenu ljudstva. Problem seveda nastane takrat, kadar te sodbe niso v imenu ljudstva, ampak nekih elit, ki imajo moč in vpliv na postopek sojenja. Ljudstvo samo sicer vrši nek javni pritisk, je pa ta pritisk brez neke prave fizične moči. Nasprotno pa elite oziroma vlada pogosto uporabijo medijski pritisk, diskreditacijo ali neposreden pritisk po hierarhični lestvici navzdol, da dosežejo željeno.

Če bi bilo ljudstvo res tako željno sodnih obračunavanj, potem bi bilo na sodiščih lahko sproženo mnogo ovadb zoper goljufive delodajalce, pa jih je bilo zelo malo, izplen tožnikov pa je še slabši. Pravzaprav je bilo v zadnjih 20 letih storjeno na območju Slovenije toliko krivic, kot jih poprej ni bilo na ozemlju celotne Jugoslavije. Že samo izbrisani so poseben problem, ki kaže na odnos te države do pravosodja in državljanov. In vsaka politična struja ima svoje predsodke in zaničujoč odnos do dela državljanov, zato pa smo kjer smo. Pri nas ni politične odgovornosti, pri nas se raje kaznuje novinarje, ki obelodanijo resnico.

Sodišča pa so poseben problem. Prvič so preveč razdrobljena po celi Sloveniji, kot tudi druge državne ustanove in drugič se sodba praksa razlikuje oziroma se sodi različno v različnih okrajih in kot tretje je preveč zbirokratizirano, postopki so predolgi in preveč se komplicira. Pri nas so bolj zaščiteni krivci kot žrtve. Obrnjeno dokazno breme, kdaj bo to sprejeto?!

Če se vprašamo kaj je namen sodišč, kot je naučeno napisal že avtor, bi raje podal odgovor s perspektive malega človeka. Namen sodišč je vzdrževati status quo, oziroma zatiranje malega kriminala in kaznovanje ljudstva, medtem ko policija, tožilstvo in sodišča niso kos gospodarskemu kriminalu oziroma kriminalu belih ovratnikov kot je že pokazala zgodovina. Ob tem se poraja vprašanje ali je to zaradi nesposobnosti in togosti sistema ali pa sploh ne obstaja interes, da bi se s ustrezno zakonodajo takšen kriminal raje preprečevalo kot zdravilo.

Namreč tudi, če tožilstvo in sodišča kaznujejo kriminal in dosežejo pravico, je bila škoda že storjena in vseh krivic nikoli ni mogoče odpraviti (denimo smrt, trpljenje idr.).

Ne razumem zakaj ni mogoče s spremembami zakonodaje doseči denimo prepoved opravljanje direktorske funkcije, funkcije prokurista in druge vodstvene funcije v katerikoli obliki, prepoved ustanavljanja in vodenja podjetij. In še marsikaj bi se dalo narediti, če bi bil interes politike, pa tega očitno ni. In v tem pogledu so sodišča pač žrtev države...

[bc123a]
> [rava]
> Karkol pogledaš v zvezi z našimi sodišči je gigašajs.

Bom razlozil malo moje videnje, zakaj je tako.

1) Prva stvar, ki je zjebala sodstvo je bil konec socializma. Tu je za prvo zjebanje definitivno kriva desnica, ki se je spustila na cel aparat kot jastrebi, namesto da bi se osredotocila na kompromitirane posameznike.

Mislim, slovenija ni bila nikoli kuba ali severna koreja ali vzhodna nemcija, kjer bi ves pravosodni aparat bil v glavnem samo za preganjanje oporecnikov in teror nad opozicijo.

Posledica tuljenja o tem, da je vse treba razsut je masa sposobnih kriminalistov v zgodnjih penzijah (njim je bilo zelo fajn, ampak ostali smo pa to morali placati), ter to, da so dejansko kompromitirani posamezniki preziveli v sistemu se nadaljnjih 20 let.

Ugled sodstva je bil s tem totalno razsut, saj se je lahko vsak kurji tat imel za Pucnika in trdil da se ga preganja zaradi ukradene kure ker je oporecnik in ne zato, ker bi jo ukradel.

Z drugimi besedami, ce je sodnik, ki je bil v partiji (saj so bili vsi) nekoga obsodil zaradi preprodaje kile heroina, je ta se vedno svercer in diler, ne pa oporecnik. In desnica je tu naredila druzbi medvedjo uslugo.

2) Korak dva, ki je trajal 15 let, in je izkljucno krivda levice je koncept kriminalca kot zrtve. Na prejsnjo razsutje moci sodstva se je nacepilo mati-terezijansko gledanje na kriminalce, ki da so uboge reve, ki jih ful obremenjujemo z pripori in zapori.

Rezultat tega je bila pocasna 15-20letna degradacija moci sodnikov, saj so jim vse malo bolj ostre odlocitve padale na vrhovnem sodiscu, razlogi za pripor so se ozili. Rezultat: sodniki, ki so imeli jajca in tega niso hoteli trpeti so sli med odvetnike (ali pa v penzijo), med sodnike pa se je usulo cel kup brezjajcnega smrkavega babjega kadra, ki so bile vse "na liniji" kot matere tereze. V dolocenem trenutku je postalo NEMOGOCE v pripor strpati dilerja z kilo heroina. Ker je vrhovno sodisce odlocilo, da ni nikomur nevaren, pac.

Proces se je z babjeizacijo sodstva nadaljeval in ga je dejansko prekinila sele kriza 2009+, ko se je ob mnozici financnih skandalov tudi vrh zavedel, da pa bo treba vendarle koga v zapor strpat.

3) Situacija, v kateri smo sedaj je logicna posledica obojega: sodnici si ne upajo soditi, ker imamo popolnoma na glavo obrnjen sistem: stari macki med odvetniki in smrkavci med sodniki (oz sodnicami). Potem se pa dogajajo zastaranja, pa porodniske ob pravih trenutkih, pa tako naprej. Ker si ne upajo. Ker je zaradi tock 1) in 2) sodstvo popolnoma brez podpore, in so tisti, ki so si upali udariti po mizi ze zdavnaj iz njega sli, ostale so pa samo mevze. Ki kdaj pa kdaj udarijo po mizi, le ce jim bogovi od zgoraj ali iz strani prisepnejo, da pa imajo "podporo".

Primerjajte to z ameriskim sistemom, kjer so sodniki vsi stari fosili, ki so preskrbljeni in se jim gladko jebe za to, koga bodo s sodbo uzalili, nasproti pa jim sedijo odvetniki in tozilci, ki so dejansko golobradi in si gradijo kariere.

Jasno je da nas sistem ne more delovati in bo se dolgo zjeban.

... evo, če jaz bi bil Simona, bi toti tvoj post lepo objavil na prvi strani Financ, ker se boljše napisat ne da in je tvoj post več vreden od vseh kolumen, ki jih je in jih še bo napisal toti prfoks prava ... ja, ampak jaz nisem Simona, jebiga ...

Kaj naredijo izvršbe za percepcijo delovanja sodstva, je razvidno na najbolj svežem grafu EU Justice Scoreboard:
ec.europa.eu/justice...016_en.pdf str. 5.

Primerjajte prvi in drugi graf.

[pobalin]
> [sopranos]
> Zato priznam, da sem postal cinik. In da se sedaj, ko imam na voljo dve razlagi prej nagnem k tisti negativni. Ker se praviloma vedno izkaže za pravilno.

Povsem naravna reakcija na razkroj družbe in države...

> Če pa se zmotim in sem komu storil krivico, pa se mi ni problem posuti s pepelom in priznati napako.

...ampak silno samouničujoča in prava mana za gospodarje prstanov, muh in medijev.

Pomisli še enkrat, kaj pomeni za vse nas, da pristanemo na tak sovjetski cinizem, po katerem s(m)o vsi krivi, če pa komu uspe dokazati nedolžnost, s(m)o se pa ("najboljši med nami") pač pripravljeni posuti s pepelom in priznati napako. Vem, da so besede prazna stvar, ampak vseeno tukaj pogrešam vsaj omembo opravičila.

Ja, pod to, da nekdo prizna napako in se posuje s pepelom sodi tudi opravičilo.

Zaradi številnih izkušenj pa žal moram vztrajati pri cinizmu. Sicer pa jaz zelo malo dam na izrečene in zapisane besede. To so v Sloveniji poceni zadeve. Pomembna so dejanja. In treba je gledati samo skladnost izrečenih ali zapisanih besed ter dejanj. Odkar sem te zadeve pri sebi razčistil, uspevam ljudi veliko bolje oceniti.