[Rokc5]
Torej, najprej smo imeli post-koronske prilive denarja, ki so pognali cene v višave in sedaj posledično sledi z višjimi cenami pojav inflacije

ce pogledas vsaj malo nazaj, lahko vidis, da poplava denarja sama po sebi nikakor ni odlocilen faktor.

bistvene spremembe v tem krogu pri surovinah so tri:

- okrnjena proizvodnja zaradi covid efektov

- okrnjena logistika zaradi covid efektov *in* geopoliticnega kuhanja

- povecano povprasevanje zaradi no-more-covid efektov

kdorkoli bi to igral, je za racunat (se posebej ob misli na tezko sobivanje alinej 1 in 3), da ima neko realtivno trajnost morda samo drugi del druge alineje. ..in pazit na to, kolko elasticno se je pri kateri surovini ponudba sposobna odzvati na visje cene.

Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.

Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

Pozitivna zanka.

Evo nekaj takšnega sem tudi sam mislil. Self-fulfilling prophecy.

Dodal bi še eno, povečevanje zalog v celotni verigi.

Se pravi iz just in time dostave smo presli na skladiščenje. Razumljivo glede na situacijo, a ne glede na to koliko se drzave trudijo z drzanjem industrije v toku.
Ko bo zalog dovolj sledi padec,verjetno prej kot v letu.

Ja, to lahko štejemo pod marelo logistike, je pa smiselno poudariti.

Eni temu rečejo - iz just in time v just in case :)

[Nikec3]
Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.

Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

Pozitivna zanka.

Pa ej, živi bili pa vidjeli, kako se bo to skalibriralo na letnem nivoju. Glede trošenja pa takole: prišlo bo do prelivanja iz tistih panog, ki so eksplodirale med korono (bicikli & outdoor športna oprema, leptopi in pritikline, DIY ...) v druge, ki so bile pač "prepovedane" (potovanja, kafane, koncerti ...).

Ni realno za pričakovat, da bo obseg povpraševanja pri prvih, ostal še vedno enak (vsaj na kratek rok). Ko je na na primer folk založen z eno leto starimi bicikli in laptopi, jih ne bo menjal že letos. Koliko bo pa to cenovno vplivalo v nasprotni smeri in na cene surovin, bomo pa še videli. Prav tako ne pavšalno primerjat razvitih trgov z manj razvitimi, kjer smo imeli že pred korono polne riti vsega. Jaz bom recimo letos obseg svojih mednarodnih potovanj resda povečal za 100 % v primerjavi z lanskim koronskim letom, s predlanskim pa pač zgolj izenačil.

Pa btw, ko sem med vikendom kupoval letalske karte za junij za nekaj ciljnih evropskih s soncem obsijanih destinacij, sem bil presenečen nad "akcijskimi" cenami. Upam, da bo tako tudi jeseni, ko me čaka druga runda :)

[Nikec3]
Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.

Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

torej zdaj se pogovarjamo splosno o inflaciji in ne prav o surovinah? ok.

o izgledih za inflacijo kot tisto, kar trg najmanj pricakuje, sem pisal jeseni 2019, po tistem, ko je trump razcel razdirati trgovinske tokove - www.finance.si/89517...edemdeseta . kmalu zatem se je pojavila corona kot se veliko bolj akuten faktor, vendar s podobnimi grobimi tirnicami.

kopicenje free denarja pri potrosnikih, kar omenjas, 1) ni nujno nekaj, kar se potem ena na ena prelije v porabo (aktualna je recimo razdolzitev) in 2) tudi ce se, je to prehodnega pomena razen v primeru, da gospodinjstva se naprej prejemajo free denar.

however, glej spodaj.

Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

s pomembnostjo tega dela se je tezko ne strinjati. v bistvu vse stoji na tem.

centralne banke naceloma trivialno ustavijo tiste inflacijske pritiske, ki izvirajo s strani povprasevanja, s tem, da izklopijo hidrant in dvignejo om.

vendar je ta "naceloma" tu zato, ker to pomeni dvig zahtevanih trznih om vkljucno s tistimi pri zadolzevanju drzav. to pa je dandanes bolj obcutljiva tocka, kot je bila pre-corona ali pre-2008. in cb dandanes igrajo prej bolj kot pa manj usklajeno s politicno oblastjo. glede na to imajo zelo omejen prostor glede dejanskih potez.

zato je toliko bolj pomembna njihova dejavnost uspesnega prepricevanja trga, kaj da ne/bodo naredile. centralno-bancni marketing.

cb imajo recimo da letosnje leto cas, da se inflatorni pritiski izkazejo za prehodne (kar se lahko, ni pa samoumevno niti ja niti ne) in se ob tem morajo ves cas zgledati mrko in s prstom na sprozilcu, ker to steje - tudi ce je jasno, da tezko naredijo kaj drugega kot to, da prst pac tam lezi in poje junaske pesmi.

v kolikor pa to ne bi uspelo - v kolikor bi publika zacela izgubljati vero v prehodnost tega - potem se bosta politicna in denarna oblast morali nekako zmeniti, kdo bo za vecerjo, ker brez vecerje vec ne bo slo. kar pa ne pomeni, da bo za vecerjo kdo od njiju, ponavadi se je najlazje zmeniti za koga tretjega.

... sicer cisto strogo gledano cb imajo manever, ki bi ga lahko uporabile - to je izrecno targetiranje gibanja trznih om, yield curve control; kupili bomo neskoncno obveznic raznih rocnosti, da bo krivulja zahtevanih om skozi rocnosti zgledala tako, kot zelimo. kupili bomo seveda z denarjem z drevesa; in bolj kot boste vi jamrali, da z drevesa pa ne gre in kam to pelje in hoteli zahtevat visjo donosnost, bolj bomo mi printali in kupovali, pa da vidimo, kdo ima vecjega.

tudi to ne bi bilo prvic, japonci furajo ze en cas. ampak vse to zgoraj vseeno ima neko tezo vsaj kot prispevek k odlocanju, kako se bos postavil.

[]
> [Nikec3]
> Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.
>
> Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

torej zdaj se pogovarjamo splosno o inflaciji in ne prav o surovinah? ok.

o izgledih za inflacijo kot tisto, kar trg najmanj pricakuje, sem pisal jeseni 2019, po tistem, ko je trump razcel razdirati trgovinske tokove - www.finance.si/89517...edemdeseta . kmalu zatem se je pojavila corona kot se veliko bolj akuten faktor, vendar s podobnimi grobimi tirnicami.

kopicenje free denarja pri potrosnikih, kar omenjas, 1) ni nujno nekaj, kar se potem ena na ena prelije v porabo (aktualna je recimo razdolzitev) in 2) tudi ce se, je to prehodnega pomena razen v primeru, da gospodinjstva se naprej prejemajo free denar.

however, glej spodaj.

> Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

s pomembnostjo tega dela se je tezko ne strinjati. v bistvu vse stoji na tem.

centralne banke naceloma trivialno ustavijo tiste inflacijske pritiske, ki izvirajo s strani povprasevanja, s tem, da izklopijo hidrant in dvignejo om.

vendar je ta "naceloma" tu zato, ker to pomeni dvig zahtevanih trznih om vkljucno s tistimi pri zadolzevanju drzav. to pa je dandanes bolj obcutljiva tocka, kot je bila pre-corona ali pre-2008. in cb dandanes igrajo prej bolj kot pa manj usklajeno s politicno oblastjo. glede na to imajo zelo omejen prostor glede dejanskih potez.

zato je toliko bolj pomembna njihova dejavnost uspesnega prepricevanja trga, kaj da ne/bodo naredile. centralno-bancni marketing.

cb imajo recimo da letosnje leto cas, da se inflatorni pritiski izkazejo za prehodne (kar se lahko, ni pa samoumevno niti ja niti ne) in se ob tem morajo ves cas zgledati mrko in s prstom na sprozilcu, ker to steje - tudi ce je jasno, da tezko naredijo kaj drugega kot to, da prst pac tam lezi in poje junaske pesmi.

v kolikor pa to ne bi uspelo - v kolikor bi publika zacela izgubljati vero v prehodnost tega - potem se bosta politicna in denarna oblast morali nekako zmeniti, kdo bo za vecerjo, ker brez vecerje vec ne bo slo. kar pa ne pomeni, da bo za vecerjo kdo od njiju, ponavadi se je najlazje zmeniti za koga tretjega.

... sicer cisto strogo gledano cb imajo manever, ki bi ga lahko uporabile - to je izrecno targetiranje gibanja trznih om, yield curve control; kupili bomo neskoncno obveznic raznih rocnosti, da bo krivulja zahtevanih om skozi rocnosti zgledala tako, kot zelimo. kupili bomo seveda z denarjem z drevesa; in bolj kot boste vi jamrali, da z drevesa pa ne gre in kam to pelje in hoteli zahtevat visjo donosnost, bolj bomo mi printali in kupovali, pa da vidimo, kdo ima vecjega.

tudi to ne bi bilo prvic, japonci furajo ze en cas. ampak vse to zgoraj vseeno ima neko tezo vsaj kot prispevek k odlocanju, kako se bos postavil.

V okviru splosne financne inovativnosti zadnjih desetletij mene ne bi na rit fuknilo, ce bi centralne banke dvignile OM posojanja svoje valute za splosni trg na denimo 2-3%, hkrati pa bi svoji drzavi posojale denar preko nekega znj mehanizma (da spotoma lahko 20 ekonomistov nekaj racuna, 20 matematikov nekaj napoveduje, in 20 slogarc nekaj optimizira) po 0%. 'Strokovnjaki' na ministrstvu povejo koliko bo poraba vecja od obdavcitve, in centralna banka na podlagi posebnega zakona natanko toliko sveze natisnjenih virtualnih denarijev nakaze v proracun - nepovratna sredstva za domovino.

FED dolarje v ameriskega, BOE funte v britanskega, BOJ yene v japonskega, ECB pa evre v... nemskega seveda :-) Medtem pa za trg obstajajo cisto zaresne obrestne mere, da se delovno ljudstvo ubrani pred tegobami inflacije.

kopicenje free denarja pri potrosnikih, kar omenjas, 1) ni nujno nekaj, kar se potem ena na ena prelije v porabo (aktualna je recimo razdolzitev) in 2) tudi ce se, je to prehodnega pomena razen v primeru, da gospodinjstva se naprej prejemajo free denar.

o kaksnem razdolzevanju ti to? ker glede na to, kako se zvisujejo cene nepremicnin (seveda pri padajocih obrestnih merah), bi tezko govorilo o nekem neto razdolzevanju pri potrosnikih, kvecjemu velja obratno.

kar se tice zadolzevanja za sprotno porabo, tu ne vem, kako stojimo, morda je te vrste zadolzevanja res nekoliko manj, ker se zadnje leto precej kupuje preko neta, tu pa zadev se ni mozno vzeti na kredit (popravite me, ce se motim). a vseeno, obseg kreditov pri nepremicninah je za nekaj velikostnih redov visji...

ps. mislim, da dobro ves, da je moral volcker postavit obrestno mero na 20%!, da je zajezil inflacijo. danes imamo obresti pri 0%. pojma nimamo, kaj se zgodi s sistemom, ce damo obresti na 3%, kaj sele na 20%. debata je seveda odprta, ampak priznati moras vsaj to, da je duh vsaj malo usel iz stekelenice...

[Slesh]

glede na preteklost ti torej še 20 let ni potrebno preveč skrbeti :)

Absolutno, za prihodnjih 20 let me ne skrbi preveč. Bolj me skrbi, kaj se bo zgodilo v prihodnjih 20 mesecih.

tisti ki zganjajo paniko o hiperinflaciji bi morali zadevo postaviti v bolj logično-smiselen časovni okvir

Eh, bojim se, da nihče ne ve, kaj bo v bližnji prihodnosti. Lahko se zgodi tudi hiperinflacija, pa če se antihiperinflacionisti na glavo postavite. Definitivno je to eden izmed načinov, kako poradirati dolgove, ne da bi kdorkoli karkoli opazil... (kao)

Kojni galopirajo proti 40.

[ljsefan]
Kojni galopirajo proti 40.

Zato pa Au galopira v kontra smer. Folk kojnov očitno ne smatra za safe haven, ampak bolj prisega na tradicijo (kao modrost naših dedov in pradedov). Pričakovano.

Kojne je treba menjat za drugega konja, ki še ni utrujen.

[hostamox]
Kojne je treba menjat za drugega konja, ki še ni utrujen.

Jaz kojne dojemam izključno kot špekulacijo (če odmislim praktično vrednost za financiranje kriminala), vendar zdaj ni čas za špekulacije, ampak za zavarovanje pridobljenega. Naložbe v realno premoženje, ki bo ohranilo vrednost. Zaščito pred inflacijo. Kojni to imo niso.

[shevchenko]
o kaksnem razdolzevanju ti to? ker glede na to, kako se zvisujejo cene nepremicnin (seveda pri padajocih obrestnih merah), bi tezko govorilo o nekem neto razdolzevanju pri potrosnikih, kvecjemu velja obratno.

govorim o tem, da je denar mozno porabiti za razdolzevanje (in da torej ni samoumevno, da se v celoti porabi), ne o tem, da je razdolzevanje dejstvo.

dejstva presteli, ko bomo imeli kaj prestet, talanje denarja splosni populaciji je zaenkrat mlad pojav. seveda pa ima smisel, kar pravis glede cen nepremicnin in njihove relativne teze.

kar se tice zadolzevanja za sprotno porabo, tu ne vem, kako stojimo, morda je te vrste zadolzevanja res nekoliko manj, ker se zadnje leto precej kupuje preko neta, tu pa zadev se ni mozno vzeti na kredit (popravite me, ce se motim)

pri online nakupih je buy now pay later naceloma v vzponu, imas kar nekaj startupov na to temo. ne vem pa iz rokava, kako razsirjeno je ze.

ps. mislim, da dobro ves, da je moral volcker postavit obrestno mero na 20%!, da je zajezil inflacijo.

seveda. vendar takratno dogajanje ni bilo v kontekstu masivnega polivanja z denarjem tako trga kot publike. glede na to je smiselno pricakovati, da je netrivialen poseg ze prenehanje polivanja.

[Slesh]
tisti ki zganjajo paniko o hiperinflaciji bi morali zadevo postaviti v bolj logično-smiselen časovni okvir

se zlasti glede na to, da ta je zgodba o decku in volku ze od 2008/9.

[shevchenko]
Eh, bojim se, da nihče ne ve, kaj bo v bližnji prihodnosti. Lahko se zgodi tudi hiperinflacija, pa če se antihiperinflacionisti na glavo postavite. Definitivno je to eden izmed načinov, kako poradirati dolgove, ne da bi kdorkoli karkoli opazil... (kao)

inflacija je vsekako prakticen pristop k dolgovom, to je tukaj ze veckrat omenjeno dejstvo in za moje oci je tudi zato povisana inflacija (napram vrednostim zadnjih par desetletij, kar ni zelo tezko) smer inercije.

torej - cb bodo pustile stat visjo, pa trg bo pac rabil en cas, da se na to navadi. no, razen mogoce ecb, ce bodo spet nasli tricheta :)

however, ni pa vsaka inflacija samoumevno slejkoprej hiperinflacija.

Hud je momak ja. Kar mu je SEC omejil na Teslini delnici, zdej model udejanja na kojnih :D

[]
inflacija je vsekako prakticen pristop k dolgovom, to je tukaj ze veckrat omenjeno dejstvo in za moje oci je tudi zato povisana inflacija (napram vrednostim zadnjih par desetletij, kar ni zelo tezko) smer inercije.

Če smo bili ob menjavi DEM/EUR ob polovico prihrankov, pa ni bilo nič govora o kakšni krizi, koliko fantje in po novem še dekleta potrebujejo sedaj?

Eur usd se drzi okoli 1,20.
Pomeni tvoje pisanje gor ali dol?

[hostamox]
Eur usd se drzi okoli 1,20.
Pomeni tvoje pisanje gor ali dol?

po moje iz njega ne izhaja nic od tega, razen ce bi ecb res reinkarnirala tricheta, kar potem pomeni gor.

Ok.
Ker TA kaže, da je trend od 08 prebit.

Kojni zgalopirali pod 40.

Galop v dolino je nevaren, lahko pride do padca.

Kaj si kupil psa ali konje/kojne.

Pes ni nicesar kriv :).

Seriously? Kriptoluft da te je premamil? :D

Je pri gringotih v nadaljevanju pričakovat bolj resno spuščanje iz balončka al gre prej za kak pre-weekend bear party?

Dec je sicer podal zmagovalni statement tedna:

"The Dow fell 1% on Friday after Federal Reserve official James Bullard said inflation was stronger than anticipated and it would take the central bank several meetings to figure out how to pare back stimulus."

www.reuters.com/busi...021-06-18/

[ljsefan]
Je pri gringotih v nadaljevanju pričakovat bolj resno spuščanje iz balončka al gre prej za kak pre-weekend bear party?

Meni je rahlo sumljivo tole.
Bom najbrž kaj prodal v ponedeljek.