[]
> [Nikec3]
> Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.
>
> Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

torej zdaj se pogovarjamo splosno o inflaciji in ne prav o surovinah? ok.

o izgledih za inflacijo kot tisto, kar trg najmanj pricakuje, sem pisal jeseni 2019, po tistem, ko je trump razcel razdirati trgovinske tokove - www.finance.si/89517...edemdeseta . kmalu zatem se je pojavila corona kot se veliko bolj akuten faktor, vendar s podobnimi grobimi tirnicami.

kopicenje free denarja pri potrosnikih, kar omenjas, 1) ni nujno nekaj, kar se potem ena na ena prelije v porabo (aktualna je recimo razdolzitev) in 2) tudi ce se, je to prehodnega pomena razen v primeru, da gospodinjstva se naprej prejemajo free denar.

however, glej spodaj.

> Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

s pomembnostjo tega dela se je tezko ne strinjati. v bistvu vse stoji na tem.

centralne banke naceloma trivialno ustavijo tiste inflacijske pritiske, ki izvirajo s strani povprasevanja, s tem, da izklopijo hidrant in dvignejo om.

vendar je ta "naceloma" tu zato, ker to pomeni dvig zahtevanih trznih om vkljucno s tistimi pri zadolzevanju drzav. to pa je dandanes bolj obcutljiva tocka, kot je bila pre-corona ali pre-2008. in cb dandanes igrajo prej bolj kot pa manj usklajeno s politicno oblastjo. glede na to imajo zelo omejen prostor glede dejanskih potez.

zato je toliko bolj pomembna njihova dejavnost uspesnega prepricevanja trga, kaj da ne/bodo naredile. centralno-bancni marketing.

cb imajo recimo da letosnje leto cas, da se inflatorni pritiski izkazejo za prehodne (kar se lahko, ni pa samoumevno niti ja niti ne) in se ob tem morajo ves cas zgledati mrko in s prstom na sprozilcu, ker to steje - tudi ce je jasno, da tezko naredijo kaj drugega kot to, da prst pac tam lezi in poje junaske pesmi.

v kolikor pa to ne bi uspelo - v kolikor bi publika zacela izgubljati vero v prehodnost tega - potem se bosta politicna in denarna oblast morali nekako zmeniti, kdo bo za vecerjo, ker brez vecerje vec ne bo slo. kar pa ne pomeni, da bo za vecerjo kdo od njiju, ponavadi se je najlazje zmeniti za koga tretjega.

... sicer cisto strogo gledano cb imajo manever, ki bi ga lahko uporabile - to je izrecno targetiranje gibanja trznih om, yield curve control; kupili bomo neskoncno obveznic raznih rocnosti, da bo krivulja zahtevanih om skozi rocnosti zgledala tako, kot zelimo. kupili bomo seveda z denarjem z drevesa; in bolj kot boste vi jamrali, da z drevesa pa ne gre in kam to pelje in hoteli zahtevat visjo donosnost, bolj bomo mi printali in kupovali, pa da vidimo, kdo ima vecjega.

tudi to ne bi bilo prvic, japonci furajo ze en cas. ampak vse to zgoraj vseeno ima neko tezo vsaj kot prispevek k odlocanju, kako se bos postavil.

V okviru splosne financne inovativnosti zadnjih desetletij mene ne bi na rit fuknilo, ce bi centralne banke dvignile OM posojanja svoje valute za splosni trg na denimo 2-3%, hkrati pa bi svoji drzavi posojale denar preko nekega znj mehanizma (da spotoma lahko 20 ekonomistov nekaj racuna, 20 matematikov nekaj napoveduje, in 20 slogarc nekaj optimizira) po 0%. 'Strokovnjaki' na ministrstvu povejo koliko bo poraba vecja od obdavcitve, in centralna banka na podlagi posebnega zakona natanko toliko sveze natisnjenih virtualnih denarijev nakaze v proracun - nepovratna sredstva za domovino.

FED dolarje v ameriskega, BOE funte v britanskega, BOJ yene v japonskega, ECB pa evre v... nemskega seveda :-) Medtem pa za trg obstajajo cisto zaresne obrestne mere, da se delovno ljudstvo ubrani pred tegobami inflacije.