[Gustl]
Global je pravzaprav res dober. Sem naročnik že od začetka. Sicer ga redko ujamem, ker prihaja k fotru, ampak za na dopust redno jemljem in se da od začetka do konca prebrat.

Mene je Global zaradi profila nekaj časa mikal, a se mu nisem posvečal. Najbrž bo poldrugo leto ali dve tega, kar sem ga na dopustu resno vzel v roke. Imel sem več številk, ki sem jih najprej z zanimanjem prelistal, potem v veliki meri prebral, pa čez nekaj časa ugotovil, da ima vse nekako isti okus.

Ko sem pregledal vire člankov in prebral kolofon, sem sklenil, da me je najbrž zmotil priokus blažene vode patra Marcela juniorja. Lahko da gre samo za moj osebni/osebnostni problem. Čeprav sem samo provincialen pobalin, mi je še iz mladosti in obdobja kultne slave Josipa Vidmarja nepojmljivo, da bi mi domovino, svet in vesolje tolmačil en sam pa-naj-bo-še-tako-pameten lokalni übermensch.

P.S.: Da ne bo izgledalo, da mi je Marcel junior kriv za vse, tudi National Geographic me ne potegne več tako kot včasih. Malo je krivo tudi to, da imam dostop do kupa starih NG, in lahko malo primerjam, kaj so objavljali takrat in kaj je zdaj. En tak primer sem našel pred dnevi. NG, junij 2004: "Think gas is expensive now? Just wait. You've heard it before, but this time it's for real: we're at the beginning of the end of cheap oil." :-)

Medtem ko se v Nemčiji ukvarjajo z smart-doll-bustingom, je raziskovalec IBM v ZDA ugotovil, da je še vedno povezan z avtomobilom, ki ga je prodal že pred več kot enim letom. In to kljub temu, da se nekaj spozna na informatiko in da s prodajalcem avtomobilov menda izbrisala vse osebne podatke in sledove, kolikor sta pač mogla.

Over time, I began to realize that the car wasn’t going to expire. Days went by, then weeks, months and, eventually, years. It was obvious that whomever had purchased my old car had not enrolled it in the mobile app. This is where my curiosity kicked in — were manufacturers only designing Internet of Things (IoT) functionality for the first owner because that’s where their revenue comes from?
securityintelligence...connected/

Menda Charles Henderson še zdaj lahko izve, kje se nahaja njegov stari avto, in vedno bolj na glas sprašuje, zakaj industrija pušča takšne varnostne luknje in funkcionalne pomanjkljivosti. Od varnostne konference RSA minuli teden pa je zgodba prišla tudi v množične medije.

Najprej CNN,

Charles Henderson sold his car several years ago, but he still knows exactly where it is, and can control it from his phone.
money.cnn.com/2017/0...-location/

pa BBC.

At the same conference, Kaspersky published research about problems with seven Android apps used to connect to cars.
Six of the applications tested by Victor Chebyshev and Mikhail Kuzin did not encrypt user names and none had good protections against reverse engineering techniques or hijacking by malware.
www.bbc.com/news/tec...y-39027458

Auto Express pa je dodal še dve anekdoti.

A Land Rover Discovery Sport owner who sold his car privately was able to continue accessing the car’s InControl app even though the new owner was now on the other side of the country. He could still find out the car's location, and worryingly whether or not it was locked.
Another second-hand owner contacted Auto Express over saved addresses on his Honda CR-V's sat-nav. They had bought the car from a “famous celebrity’s wife” but were stunned to see all previous sat-nav destinations were stored in the car’s system.
www.autoexpress.co.u...onnections

Me prav zanima, kaj imajo k temu za dodati šaleški vizionar interneta pametnih gospodinjskih stvari Franjo Bobinac in Gorenjeva ekipa razvojnikov.

I am going out on a limb here, but i guess Bobi and his team would probably say - wait for it - "BLA"

:-)))

LpA

V Deželi so imeli elitniki strašno lepo in bogato zabavo, potem pa je nekega dne prišel vihar in naredil pravo opustošenje. Pa so se elitniki spomnili, da bi zadevo reševali s pomočjo Družbe za upravljanje terjatev bank. In so jo ustanovili 19.3.2013 in direktorske fotelje in interesne sfere razdelili malo domačim in malo tujim strokovnjakom.

Medtem, ko so si delili fotelje in sfere, so operativna dela čakala na operativno osebje in navodila in strategije itn. In tako je prišla nekoč na vrsto tudi genialna zamisel, da taka družba mora imeti svojo celostno podobo in spletno stran. Domena dutb.si je bila logična izbira. za slovensko družbo. Ampak ne, svetovljanski mojstri finančnega mešetarstva so se raje odločili za domeno dutb.eu. In jo, da bo še bolj evropska, 29. maja 2013 registrirali preko nemške firme CSL GmbH Computer Service Langenbach d/b/a joker.com.

Samo zato, ker .eu izgleda bolj nobel? Čisto verjetno, snobov tam najbrž ne manjka. Druga čisto majhna možnost pa je, da je med prerivanjem za fotelje en mesec po vpisu DUTB v register, 19.4.2013 domeno dutb.si registriral nekdo drug. Po skopih podatkih iz registra Arnes je nosilec sicer neaktivne domene dutb.si dosegljiv na naslovu dejan.stanko@triera.net. Če Dejan Stanko svoje pravice ne bo podaljšal, bo domena .si čez slaba dva meseca spet prosta. Je to smiselno sporočiti na DUTB? :-)

[pobalin]
Medtem ko se v Nemčiji ukvarjajo z smart-doll-bustingom, je raziskovalec IBM v ZDA ugotovil, da je še vedno povezan z avtomobilom, ki ga je prodal že pred več kot enim letom. In to kljub temu, da se nekaj spozna na informatiko in da s prodajalcem avtomobilov menda izbrisala vse osebne podatke in sledove, kolikor sta pač mogla.

> Over time, I began to realize that the car wasn’t going to expire. Days went by, then weeks, months and, eventually, years. It was obvious that whomever had purchased my old car had not enrolled it in the mobile app. This is where my curiosity kicked in — were manufacturers only designing Internet of Things (IoT) functionality for the first owner because that’s where their revenue comes from?
> securityintelligence...connected/

Menda Charles Henderson še zdaj lahko izve, kje se nahaja njegov stari avto, in vedno bolj na glas sprašuje, zakaj industrija pušča takšne varnostne luknje in funkcionalne pomanjkljivosti. Od varnostne konference RSA minuli teden pa je zgodba prišla tudi v množične medije.

Najprej CNN,

> Charles Henderson sold his car several years ago, but he still knows exactly where it is, and can control it from his phone.
> money.cnn.com/2017/0...-location/

pa BBC.

> At the same conference, Kaspersky published research about problems with seven Android apps used to connect to cars.
> Six of the applications tested by Victor Chebyshev and Mikhail Kuzin did not encrypt user names and none had good protections against reverse engineering techniques or hijacking by malware.
> www.bbc.com/news/tec...y-39027458

Auto Express pa je dodal še dve anekdoti.

> A Land Rover Discovery Sport owner who sold his car privately was able to continue accessing the car’s InControl app even though the new owner was now on the other side of the country. He could still find out the car's location, and worryingly whether or not it was locked.
> Another second-hand owner contacted Auto Express over saved addresses on his Honda CR-V's sat-nav. They had bought the car from a “famous celebrity’s wife” but were stunned to see all previous sat-nav destinations were stored in the car’s system.
> www.autoexpress.co.u...onnections

Me prav zanima, kaj imajo k temu za dodati šaleški vizionar interneta pametnih gospodinjskih stvari Franjo Bobinac in Gorenjeva ekipa razvojnikov.

... čuj, kaj si ti zdaj že spet nestrpen, če pa se pametni samovozeči avtomobili na take malenkosti sploh ne bodo ozirali, ker bo njim itak vseeno, koga prevažajo naokoli, samo da dobijo nekaj malega za popit ...

P.S.: pametni samokuhajoči šporhet namesto juhe v kuhinji lahko zakuha kar nekaj škode, ampak vseeno me bolj kot šaleški vizionar interneta pametnih gospodinjskih stvari Franjo Bobinac zanima, če Financarji, ki s takim veseljem reklamirajo pametne samovozeče avtomobile, berejo tvoje "špeckahlanje" ... khmm, ker po do zdaj napisanem sodeč rahlo dvomim, da jim je jasno, da pametni samovozeči avtomobili niso nič drugega kot "cestni računalniki", ki se bodo kot vsak računalnik še prevečkrat radi "zmotili", če zdaj pozabim, da so računalniki sami zelo "neprilagodljivi" in trmasto "vztrajajo" pri svojem prav ...

[najobj]
če Financarji, ki s takim veseljem reklamirajo pametne samovozeče avtomobile, berejo tvoje "špeckahlanje" ...

Ne vem, moraš vprašati njih. Gustl se je pred kratkim oglasil, ker je šlo za "njegovo temo", ampak mislim da on izstopa iz običajnih standardov, ki veljajo v Delavskem domu. Črt pa itak redno poudarja, da je "zunanji" in zato ne šteje. :-)

po do zdaj napisanem sodeč rahlo dvomim, da jim je jasno, da pametni samovozeči avtomobili niso nič drugega kot "cestni računalniki"

Meni je do zdaj približno jasno, da je večini v redakciji verjetno jasno več, kot bi lahko sklepal po njihovem pisanju. Tako pač funkcionirajo, bog pomagaj njim in njihovim bralcem. :-)

[pobalin]
> [najobj]
> če Financarji, ki s takim veseljem reklamirajo pametne samovozeče avtomobile, berejo tvoje "špeckahlanje" ...

Ne vem, moraš vprašati njih. Gustl se je pred kratkim oglasil, ker je šlo za "njegovo temo", ampak mislim da on izstopa iz običajnih standardov, ki veljajo v Delavskem domu. Črt pa itak redno poudarja, da je "zunanji" in zato ne šteje. :-)

> po do zdaj napisanem sodeč rahlo dvomim, da jim je jasno, da pametni samovozeči avtomobili niso nič drugega kot "cestni računalniki"

Meni je do zdaj približno jasno, da je večini v redakciji verjetno jasno več, kot bi lahko sklepal po njihovem pisanju. Tako pač funkcionirajo, bog pomagaj njim in njihovim bralcem. :-)

... ja, potem pa res Bog pomagaj njim in njihovim - pizda, to sem jaz - bralcem, ko si bodo delili ceste s "cestnimi računalniki", ki kot vsi računalniki trmasto vztrajajo pri svojem prav ...

[najobj]
... ja, potem pa res Bog pomagaj njim in njihovim - pizda, to sem jaz - bralcem, ko si bodo delili ceste s "cestnimi računalniki", ki kot vsi računalniki trmasto vztrajajo pri svojem prav ...

Ne paniciraj, saj na Financah poznajo pravo vrednost človeškega faktorja. Včasih po osebni presoji in potrebi vzamejo oblast iz silicijskih v človeške roke. :-)
forum.finance.si/?m=...531&single

Zaradi obilnega deževja so v KIaliforniji zadnje čase jezovi deležni posebne pozornosti. Umetno jezero Berryessa ima zasilni preliv takšne oblike, da je posebno foto+videogeničen. Evan K je objavil nekaj dobrih posnetkov z dronom:
www.youtube.com/chan...ohA/videos

Manj zabavne so vesti o uničenju mostu čez Pfeiffer Canyon na slavni kalifornijski državni cesti številka 1. Zaradi deževja je plazenje zemljine povzročilo premik stebra in hude razpoke. Most so trajno zaprli in bodo morali zgraditi novega.
www.sfgate.com/news/...951909.php

Zanimiv članek v NYT o tednu namernega ignoriranja vseh medijskih vsebin o Donaldu Trumpu ali v zvezi z njim.

My point: I wanted to see what I could learn about the modern news media by looking at how thoroughly Mr. Trump had subsumed it. In one way, my experiment failed: I could find almost no Trump-free part of the press.
But as the week wore on, I discovered several truths about our digital media ecosystem. Coverage of Mr. Trump may eclipse that of any single human being ever. The reasons have as much to do with him as the way social media amplifies every big story until it swallows the world. And as important as covering the president may be, I began to wonder if we were overdosing on Trump news, to the exclusion of everything else.
...
In January, Mr. Trump broke mediaQuant’s records. In a single month, he received $817 million in coverage, higher than any single person has ever received in the four years that mediaQuant has been analyzing the media, according to Paul Senatori, the company’s chief analytics officer. For much of the past four years, Mr. Obama’s monthly earned media value hovered around $200 million to $500 million. The highest that Hillary Clinton got during the presidential campaign was $430 million, in July.
...
There’s no easy way out of this fix. But as big as Mr. Trump is, he’s not everything — and it’d be nice to find a way for the media ecosystem to recognize that.
www.nytimes.com/2017...gnore.html

Ampak, le zakaj bi se "medijski ekosistem" obrzdal, če pa mu Trump menda zagotavlja rast gledanosti in branosti, več naročnikov in najbrž tudi denarja od oglaševalcev? Ali z drugimi besedami, kako slabe novice postanejo dobre novice. :-)

Privatno kupljive Finance Lajv in državno neomajna sta.si sta še zmeraj zmagovita medijska kombinacija. Danes zjutraj so objavili tole lucidno vest:

Avstralski nacionalni letalski prevoznik Qantas je v prvi polovici poslovnega leta, ki se je za podjetje končalo 31. decembra, zabeležil 852 milijonov avstralskih dolarjev (621,5 milijona evrov) dobička pred davki, kar je 7,5 odstotka manj kot v polletnem obdobju prej. V podjetju padec pripisujejo predvsem nizkim cenam nafte in večji konkurenci.
live.finance.si/3371...ek-Qantasa
www.sta.si/2359267/n...ek-qantasa

Trditev, da je imela letalska družba manj dobička zaradi cenejšega goriva je seveda nelogična, ampak v Moji Deželi očitno vse začuti LOVE in dobi povsem nove pomene in konotacije in interpretacije. Za vsak slučaj sem preveril, kaj so o tem poročali pri samem Qantasu, pri neki provincialni agenciji Reuters in neki majhni avstralski medijski hiši ABC.

Vsi našteti se seveda ne morejo meriti z veličino in pronicljivostjo sta.si in Finance Lajv, kar je najbrž razlog, da Reuters in ABC pri poročanju o polletnih poslovnih rezultatih Quantasa sploh nista omenila cene goriva.
www.reuters.com/arti...SL4N1G528D
www.abc.net.au/news/...ts/8295650

Res pa je cene goriva v svoji izjavi omenil šef Qantasa in to dobesedno takole:

In the international market, conditions are challenging.
As travellers are very much aware, cheaper oil has led to strong capacity growth on international routes – pushing fares down and impacting all major airlines.
Qantas International isn’t immune from that impact.
And not surprisingly, its profit is down on last year’s record levels.
www.qantasnewsroom.c...uary-2017/

Zdaj vem, da so za vse težave letalskih prevoznikov vedno krive cene nafte. Če so visoke, ni dobro, če so nizke, je slabo. Potemtakem ni nič čudnega, da je šla Adria po gobe oziroma z davkoplačevalsko doto v kremplje nekega anonimnega nemškega sklada. Tako se svet vrti po interpretacijah sta.si via Finance Lajv.

Kakor so razne blic ankete neumne, zavajajoče, nimajo zveze z znanostjo itn., pa so vendale lahko zabavne. Predvsem pa pašejo v ero infotainmenta, ki so ga zaradi preočitnih odstopanj od uveljavljenih navad preimenovali v post-truth in alternative facts. Tako so v anketi neke univerze ugotovili, da naj bi ameriški republikanci najbolj verjeli predsedniku države Trumpu, čisto malo pa tudi medijem. Po drugi strani naj bi ameriški demokrati skoraj absolutno verjeli medijem, Trumpu pa komaj kaj. Neodvisni so dali pol glasov zaupanja medijem, 38% Trumpu, 13% pa jih nima pojma.

www.statista.com/cha...-percent-/

Zdaj pa na to poglejmo tržno - zelo posplošeno in počez. Kaj lahko medije sploh motivira, da poskušajo loviti ravnotežje in ustreči republikancem/desnici, če pa jim ta ne verjame. Poleg tega se njen bolj skrajni pol lahko napaja pri Breitbartu in podobnih brezplačnih virih "pravih informacij". Najbrž te motivacije ni. Torej je percipiran ali resničen odklon mejnstrim medijev v levo čisto logičen iz čisto desnega, tržnega zornega kota. Prodajalec gre robo ponujat tja, ker so jo ljudje pripravljeni ne le degustirat, ampak kupit in plačat.

Disklejmer: Vsaka podobnost s situacijo v Moji Deželi je zgolj naključna, zavajajoča in tukaj navržena samo kot vaba Gustlu in drugim sokomentatorjem. :-)

Süddeutsche Zeitung poroča, da so Matthiasa Brückmanna, šefa velikega nemškega energetskega podjetja EWE iz Oldenburga odpustili zaradi sporne donacije fundaciji Vladimirja Klička. Lani je dal v Kijev nakazati 253 kEUR, o tem pa ni obvestil nadzornega sveta podjetja. Zdaj je nadzorni svet soglasno sklenil, da Brückmanna odpusti zaradi "večjega števila raznih hudih kršitev". V članku ne piše, kaj je bil namen oz. motiv za donacijo. Kot da to sploh ni pomembno...

Brückmann verliert wegen der Spende nun nicht nur den Job. Ihm drohen auch rechtliche Konsequenzen. Die Oldenburger Staatsanwaltschaft ermittelt seit vergangener Woche wegen des Verdachts der Untreue.
www.sueddeutsche.de/...-1.3391798

Za primerjavo zdaj že s prahom, ki ga je dvignila neustavljiva karavana, debelo prekrita pasja zgodbica iz Moje Dežele:

posebna revizija poslov v koprskemu avtomobilskemu dobavitelju, ki je razkrila tudi, da je posojilo podpisal mimo nadzornikov. Leon Horvatič, vodja korporativnega komuniciranja v Cimosu, je potrdil, da Koršič ni imel pooblastila za podpisovanje posojilne pogodbe v imenu Cimosa.
www.finance.si/83593...adzornikov

Süddeutsche Zeitung poroča tudi o manežerju, ki je izginil skupaj 100 milijoni dolarjev. Ne pri nas, ampak v Južni Koreji. Ni delal za slovensko podjetje ampak za švicarsko. Šit hepens tudi tam. BTW, 100 MEUR je trikrat toliko kot naj bi priprti šef Samsunga porabil za razne podkupnine državnih funkcionarjev.

Nemški časopis se zelo čudi reakciji podjetja ABB, ki je menda javnosti sporočilo, da izginuli osebek ni deloval "v skladu s poslovnimi standardi" podjetja. Skladnost poslovanja je Švicarjem posebno draga, zato vzdržujejo "najvišje standarde integritete", piše SZ z komaj prikrito dozo Schadenfreude. :-)

Die Meldungen, die an diesem Mittwochmorgen aus Zürich kommen, zeigen vor allem, wie überrascht der Konzern war, als vor gut zwei Wochen ein Manager einer südkoreanischen Tochterfirma verschwand - und mit ihm 100 Millionen Dollar. Der Finanzmanager soll in Zusammenarbeit mit Dritten, vor allem Banken, große Summen veruntreut und unterschlagen sowie Unterlagen gefälscht haben. Beim Siemens-Konkurrenten ABB ist dadurch ein großer Schaden entstanden. So groß, dass wohl auch die Jahresbilanz 2016 betroffen sein wird. Vor rund zwei Wochen hatte ABB einen Jahresgewinn von 1,9 Milliarden Dollar publiziert. Dieser muss nun revidiert werden.
www.sueddeutsche.de/...-1.3390432

Šentflorjanski ocvirek: omenjanje standardov integritete prav nemarno spomni na nekoga, ki je po soustvarjanju finančnega brezna v Cimosu dobil krasno plačano direktorsko mesto na DUTB, kjer je postal tudi "odgovorna oseba za oblikovanje načrta integritete".

Spiegel piše, da je tržna vrednost delnice največje nemške "tovarne" startupov Rocket Internet močno upadla (v četrtek za 15% na 18 EUR), kriza v firmi pa se poglablja. Od uvrstitve na borzo pred dvema letoma je vrednost delnice Rocket Internet izgubila že skoraj polovico vrednosti. Švedski sklad tveganega kapitala Kinnevik, ki je bil eden prvih investitorjev v Rocket leta 2007, je v sredo zvečer presenetil, ko je na trgu ponudil polovico svojega deleža. Zaradi tega tudi drugi investitorji izgubljajo zaupanje v berlinskega investitorja v startupe

Kinnevik war nicht nur der zweitgrößte Aktionär von Rocket. Beide haben gemeinsam auch direkt in zahlreiche Unternehmen investiert: die Möbelhändler Home24 und Westwing etwa, oder die Global Fashion Group (GFG), in der Rocket seine Beteiligungen an Internetmodehändlern gebündelt hat. Diese Projekte bleiben trotz des Teilrückzugs bestehen. "Wir arbeiten auch weiterhin bei den Beteiligungen zusammen, die uns gemeinsam gehören", sagte Rocket-Finanzvorstand Peter Kimpel.
Dabei hat Kinnevik offenbar einen günstigen Moment genutzt, um seine Anteile loszuwerden. Denn der Kurs der Rocket-Internet-Aktie legte Ende Januar nach einem Bericht des "manager magazin" bis zu 16 Prozent zu. Investoren waren eingestiegen, weil sie hoffen, dass Rocket Internets Onlinelieferdienst-Gruppe Delivery Hero noch in diesem Jahr an die Börse geht.
Insgesamt hat sich der Einstieg des schwedischen Investors durchaus gelohnt: Einschließlich Dividenden kassierte Kinnevik 500 Millionen Euro - ein Überschuss von 350 Millionen. Kinnevik-Interimschef Joakim Andersson ließ offen, ob und wann Kinnevik sich von seinem restlichen Anteil trennen will.
www.spiegel.de/wirts...36010.html

NYT ponuja zanimiv "long read" o strukturi del in delovnih mest v nekdanji in današnji Ameriki in nekaj namigov, kaj se bo verjetno dogajalo v bližnji prihodosti. Članku bi dal oznako PG-13 / R. Ni primeren za otroke, najstniki pa naj ga berejo samo pod nadzorom staršev. :-)

Popular ideas about the working class are woefully out of date. Here are nine people who tell a truer story of what the American work force does today — and will do tomorrow.
Forget the images of men in hard hats standing before factory gates, of men with coal-blackened faces, of men perched high above New York City on steel beams. The emerging face of the American working class is a Hispanic woman who has never set foot on a factory floor. That’s not the kind of work much of the working class does anymore. Instead of making things, they are more often paid to serve people: to care for someone else’s children or someone else’s parents; to clean another family’s home.
...
The wages of service work increasingly determine the welfare of the American working class and, to a substantial degree, the broader economy. But politicians have paid little attention. That’s partly because Americans continue to view service work as a way station, not a way of life. Teenagers get their first job at McDonald’s; mothers dip back into the work force as receptionists; seniors make a little extra money as Walmart greeters. The reality is that these are the kinds of jobs millions of Americans hold for their entire working lives. And increasingly, these are the jobs their children will perform, too.
www.nytimes.com/2017...class.html

Ne vem, če bo ta švedski časnik za Slovenijo kaj poročal o novem pojavu v matični deželi, zato bom na kratko povzel pisanje britanskih medijev. Financial Times in Economist pišeta, da ta teden objavljeni švedski uradni podatki kažejo, da so davčni prihodki rasli veliko hitreje od pričakovanj. Državni proračun je imel v letu 2016 presežek 85 GSEK (9,5 GUSD). Za skoraj polovico tega presežka oz. 40 GSEK so kriva preplačila podjetij in fizičnih oseb, ki so očitno namerna. Zakaj?

Od marca 2015 švedska centralna in druge tamkajšnje banke obrestno mero tiščijo pod 0%, da bi pomagali preprečiti deflacijo. Hkrati pa je švedska vlada obljubila, da bo na preplačila davkov ob vračilu obračunala pozitivno obrestno mero (0,56%). Čeprav so do zdaj to obrestno mero spustili na nič, so posamezniki in firme na boljšem, če svoje prihranke naložijo v preplačilo davkov, kot da jim počasi kopnijo na bančnih računih. Podoben pojav so opazili tudi v Švici.

To je kruto maščevanje davkoplačevalcev oz. smešen zasuk zgodovine - od pravljice Pomperipossa i Monismanien do prostovoljnega preplačevanja davkov. BTW, bi ta fenomen lahko kreativno kopirali v Moji Deželi ter tako malo zmanjšali in pocenili zunanjo zadolženost države, dokler je velik del bančnega sistema še v državnih rokah? Najbrž bi šlo v našem primeru za kršenje norm ECB, predpisov EU in navodil EK, zato je vprašanje samo retorično. :-)

Sweden complains it is collecting too much tax
Most governments would be pleased with an annual budget surplus more than twice the forecast size. But Stockholm has complained that this “involuntary borrowing” from residents will cost it around SKr800m more over 2016 and 2017 than if they had borrowed the money at market rates.
www.ft.com/content/d...969e0d3b65

Negative interest rates are likely to continue in Sweden for some time, which suggests that overpayment of taxes will also go on. That sounds like the sort of problem a government in southern Europe would be delighted to have. In Sweden, however, officials may ask taxpayers to cool it and please pay a bit less.
www.economist.com/bl...xplains-19

V Finance Lajv so danes povzetki dveh člankov iz današnjega Dela z linki na originala, od katerih je drugi, zanimivejši zaklenjen.

Vložena ovadba zaradi poslovanja Sazasa
in
Koprska občina kupuje sedež Istrabenza

Je pa na delo.si danes objavljen še en zanimiv in čisto odklenjen članek o veliko večjem finančnem zalogaju od zgornjih dveh. Piše o epohalnem dosežku veličastno egomanske Jankovićeve mestne politike, o končnem rezultatu slogana Zoki dela!, o čudovitem podvigu jemanja bogatim (bankam, gradbenikom ipd.) in dajanja revnim (športnikom, klubom, navijačem). Nekaj malega o majčkeni kolateralni škodici Hoodega Zokija in njegovih mož v pajkicah:

Potem, ko je sodišče dalo soglasje k razvezi pogodbe o JZP, smo na MOL, ki je bil javni partner in glavni pobudnik, da se gradnja izvede na tak način, naslovili vprašanja v zvezi s tem. Čeprav je občina po zakonu dolžna odgovoriti v sedmih delovnih dneh, so nam na vprašanja, poslana 31. januarja, odgovorili šele 20. februarja, po skoraj treh tednih.
Zanimalo nas je tudi, ali glede na to, da je bilo v stečaju Grepa priznanih okoli 445 milijonov terjatev (od tega večina lastnikoma Grepa, Gradisu skupini G in Energoplanu, 178 milijonov evrov pa drugim upnikom), še menijo, da je bil projekt uspešen. Na MOL so zapisali, da »število oziroma znesek prijavljenih ali priznanih terjatev po našem mnenju ne more biti kriterij uspešnosti projekta JZP Stožice, ampak odraža predvsem finančno stanje zasebnega partnerja«. Ob tem naj spomnimo, da je bil športni park Stožice edini projekt Grepa, ki je bil ustanovljen prav za njegovo izvedbo. Na občini nadaljujejo, da je bil projekt za MOL kot javnega partnerja »nedvomno uspešen, saj so bili zgrajeni objekti, ki jih je bil zasebni partner zavezan zgraditi v okviru JZP: večnamenska športna dvorana in nogometni stadion, 804 parkirnih mest, okoliška infrastruktura (Božičeva in Štajerska cesta), del parka ter sanacija opuščene gramozne jame.
www.delo.si/novice/l...pesen.html

V Finance Lajv je danes povzetek članka iz današnjega Dnevnika z linkom na original.

Dnevnik: Začetek uresničevanja projekta elektronskega cestninjenja

Je kdo prižgal zeleno luč in dvignil zapornico, da je to že drugi veliki (del naslovnice + cela 3. stran) intervju s Tomažem Vidicem po dveh straneh v Delovi Sobotni prilogi pred dvema tednoma (na spletni strani je odklenjen).
www.delo.si/sobotna/...rugih.html

V današnjem Dnevniku je sicer še en zanimiv članek, ki sicer izgleda razmeroma slabo preiskan, je pa tema dovolj žgečkljiva, da se ga splača prebrati. Piše namreč o domnevnih nepravilnostih pri najemanju (agencijskih) delavcev firme LTH Castings.

Mogoče bi forumski kolega in branžni insajder Gobim znal to temo dodatno osvetliti, če že sama firma LTH izkazuje več nič-videl-nič-slišal arogantnosti kot pa argumentacijske moči in piarovske spretnosti.

LTH je stari znanec inšpektorata
V podjetju LTH Castings, kjer so kot uporabniki storitev odgovorni za izplačilo plač in drugih prejemkov, pravijo, da z morebitnimi kršitvami pravic agencijskih delavcev niso seznanjeni. Zagotovili so, da so pri sklenitvi dogovora z agencijo Interlev upoštevali vse ustrezne določbe zakona o delovnih razmerjih. Čeprav so nam zatrdili, da tudi sicer spoštujejo delovno zakonodajo, pa smo na inšpektoratu za delo izvedeli, da je ta od leta 2012 v podjetju ugotovil številne nepravilnosti, predvsem glede varnosti in zdravja pri delu. Inšpektorji so podjetju LTH Castings izdali več upravnih odločb za odpravo ugotovljenih kršitev, vsi postopki pa še niso končani.
dnevnik.si/104276390...h-castings

Ko sem že pri Dnevniku, je prav čudno, da Finance Lajv ne omenijo še današnjega članka o čudnih finančnih in poslovnih poteh, po katerih je Moja Dežela obdaja z ograjo in bodečo žico. Saj je ta poslovno-deženi tabloid menda izrecno naklonjen vitki državi, ki skrbno in transparentno ravna z denarjem davkoplačevalcev.

Zavod za blagovne rezerve kot glavni »finančnik« pri ograjevanju Slovenije
Nekatera javnosti neznana podjetja so na račun begunske nesreče dobro zaslužila – za državo namreč dobavljajo in postavljajo ograjo na slovensko-hrvaški meji. Podjetju Minis, ki leta 2014 ni imelo niti dvesto tisoč evrov prihodkov, je država lani za ograjevanje nakazala skoraj 3,5 milijona evrov.
Če držijo podatki ministrstev, s kom so bile doslej sklenjene pogodbe, in njihove navedbe, da so vse dosedanje obveznosti že poplačane, pa lahko zaključimo, da je država za ograjevanje doslej plačala blizu šest milijonov evrov.
V vladi nam sicer skupnega zneska, koliko je davkoplačevalce doslej stala ograja na slovensko-hrvaški meji, niso želeli razkriti. Še poldrugo leto po tem, ko so na meji zabrneli prvi stroji, se namreč sklicujejo, da nosijo dokumenti oznake tajnosti, umik teh oznak pa da bi ogrozil varnost države.
www.dnevnik.si/10427...-slovenije

Naj mimogrede spomnim, za kaj je uradno zadolžen in pooblaščen Zavod RS za blagovne rezerve.

V skladu z Zakonom o blagovnih rezervah opravlja zavod dve gospodarski javni službi, in sicer: javno gospodarsko službo oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv ter javno gospodarsko službo oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.
Vlada Republike Slovenije kot ustanovitelj odloča o uporabi blagovnih rezerv, kadar je to nujno za ureditev preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih nesrečah in v vojni.
Vlada Republike Slovenije kot ustanovitelj predpiše tudi način opravljanja dejavnosti oblikovanja blagovnih rezerv in določa blago osnovne preskrbe. S petletnimi programi dela in finančnimi načrti določa srednjeročno strategijo Zavoda.
Osnovna naloga Sektorja za državne blagovne rezerve je zagotavljanje potreb osnovne preskrbe z živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi ter strateškimi surovinami, ki so potrebni za zagotavljanje proizvodnje.
www.zrsbr.si/sl/

Tole je sveže in obvezno branje za vse, ki se tukaj naslajajo nad finančnimi nasveti, investicijskimi namigi in najpodjetniškimi idejami. Evo, berite in sanjarite, če hočete najti vir, pa uporabite gugl, da ne bom sokriv za kakšno nesrečo. ;-)

Slovenia #Buzzing
Branson’s latest leaked investment goes viral! How many new Slovene millionaires will it create?
Sarah Braun, contributor, I cover ideas from Business News Investor Team, Business News Slovenia
Sir Branson was furious at first over the leak of his new online trading platform several days ago. He heads a group of investors putting over $20 million into its development over the past year. The goal is simple: use the latest technology to profit on over 80% of trades.
"We wanted only a small group at first until we were sure it worked. I didn't want to have my name on it until I could stand behind the product. Now that it's out, I'll share that our initial test group had incredible success!"
One lucky Slovene, Andrew Lee, was part of the initial test group. He lost his job last year and turned his life around with only $250.
Before 2017, Andrew Lee had a hard couple of years. At 35, he spiraled into depression after losing his wife in a car accident and then his job. Andrew couldn't pay his bills and was almost evicted. But now, Andrew’s life has changed completely...
I've seen plenty of scams online before so I almost clicked out of that video. The technique they talked about made sense though so I kept watching."
"I took the dive, deposited $300 and went through the written material with my broker. I didn't expect much but I learned so much in those 2 days. I made about $600 USD the first week. As promised, there weren't any commission fees and I get paid just 3 short days after I request a payout!"
...
UPDATE: February 2017… After receiving many requests asking how to start trading binary options, we made this short guide.
Note: Top binary options platforms have daily caps on new Slovene traders. Each day, they only accept a limited number of new applicants. This lets brokers provide free personalized one-on-one support for all new traders. If you're not accepted right away, keep trying! We'll keep this section updated with our recommended broker info.

Žiga Turk je na Siolu objavil anketno analizo percepcije slovenskih medijev. O tem smo malo podebatirali tule, kjer je Gustl pronicljivo izpostavil "dojemanje kakovosti": forum.finance.si/?m=...04#2642204

Zato bi v forumskem podkožju domnevnega Olimpa slovenske medijske krajine (po Turkovih grafih), opozoril na še en zanimiv članek na (sicer petouvrščenem) Siolu. Avtorja, nekdaj Petanova uslužbenca, ga zaključita takole:

"Možnosti družbenega uveljavljanja mladih ljudi so pri nas načelno sicer najširše odprte, vendar pa v praksi običajno ni tako. Pota družbenega, političnega in strokovnega uveljavljanja so zelo ustaljena in dolgotrajna. (…) Takšna ustaljenost neupravičeno ščiti tiste, ki že imajo določene položaje v družbi. To se zlasti vidi na področju zaposlovanja. (…) Mnogi mladi s fakultetnimi diplomami v žepu čakajo na zaposlitev ali odhajajo v tujino," je davnega leta 1967 v Delu govoril Kocijančič.
Petdeset let pozneje njegove besede še vedno držijo.
siol.net/novice/slov...cic-436743

Še en zanimiv članek Siola:

Burni časi pred Alenko Žnidaršič Kranjc
Največji zasebni pokojninski sklad v državi, v katerem varčuje več kot 80 tisoč ljudi, je pred velikimi lastniškimi spremembami. To bo vplivni Alenki Žnidaršič Kranjc omogočilo, da se še utrdi v njegovem lastništvu. Letos jo čaka še ena pomembna fronta - Luka Koper.
siol.net/posel-danes...njc-436667

O Uberju tukaj že nekaj časa nisem zasledil nobenega članka, se je pa zadnje čase kar nekaj zanimivih pojavilo na senčni strani Alp.

In an email outlining his decision to leave after three years of service, Baker said: “I have always wanted to apply my experience in technology and growth to the public sector. And now seems like the right moment to get involved.”
www.thedrum.com/news...ent-claims

Uber was already off to a bad start in 2017, but the year is getting worse by the day, if not the hour, for the $69 billion ride-hailing company.
Here's everything that's happened to Uber over the last 14 days:
nordic.businessinsid...up-2017-3/

Uber, man... what are you doing? You keep stuffing up so much. First there was the #deleteUber campaign, with more than 200,000 Uber customers in the US deleting their accounts over Uber's position on President Trump's economic advisory council. Next, the revelations from a former Uber employee detailing the culture of sexual harassment at the company. Then, incredibly, actual video of CEO Travis Kalanick being a massive jerk to an Uber driver, prompting him to release a statement acknowledging he needs to "grow up".
www.gizmodo.co.uk/20...ter-right/

"I must fundamentally change as a leader and grow up," Kalanick, 40, wrote in a note to Uber employees Tuesday, Feb. 28. "This is the first time I’ve been willing to admit that I need leadership help and I intend to get it."
newsforthegigeconomy...or-rivals/

Fake news in podobne internetno družabno omrežne stvari delajo sive lase tudi avtomobilski industriji.

Social media users share, comment on and "like" the posts based on the fictitious cars and trucks -- potentially giving consumers unrealistic expectations when buying a new vehicle.
A post from a group called Auto Elite featured an image of what appears to be an Escalade morphed into a large wagon and the headline "Cadillac Escalade Features."
"We've got fake news, fake products and now fake ads that are really misleading," said Hairong Li, an advertising professor at Michigan State University who is part of a team researching the effects of fake news and products on consumers. "There is a call in the industry to try and eliminate such fake sites."
www.autonews.com/art...click-bait

Novokomponirana kolumnistka Financ Gordana Kalan Živčec se veličastno naslavlja v prvi osebi množine. To ni nujno samopoveličevanje, ampak je lahko znak, da njeno kolumno piše več ljudi oziroma duhov (glej: ghost writers).

V zadnji kolumni smo opozorili, da je denar škoda metati v beton, ampak ga je treba investirati v zdravnike.
www.finance.si/88546...-zdravnika

Ob njeni "zadnji" kolumni, ki je bila prva, je zdaj prejšnja in na žalost ne zadnja, sem bil tiho. Zdaj, ko vidim, da ponavlja teorijo zidov, pa bi rad opozoril, da je postala GKŽ (oziroma takrat GŽK) javno razvpita zaradi svojih silno kalnih rabot ob investiciji zdravniških organizacij v nove zidove. Tudi z nedovoljenim posojilom javne zdravstvene ustanove.

Z drugimi besedami, GKŽ je kot direktorica ZD Izola javni denar, ki bi ga danes tukaj "investirala v zdravnike", investirala v posojilo neki anonimni davčno oazni združbi za gradnjo kristalno-diamantnih zidov, za katere je hotela naseliti zdravniške organizacije.

Predlagam predstavitev ideje brezhrbtenične uredniške politike brez novinarjev v uspešni rubriki s 14-letno tradicijo - Najpodjetniška ideja.

Kar zadeva investicije v zdravnike pa komaj čakam decentno razlago smotrnosti investicije v tiste zdravnike, ki zapustijo svoj poklic in svoje paciente, da se ukvarjajo s političnimi funkcijami, na katerih ne naredijo ničesar, direktorovanjem ustanov, kjer bi v bistvu morali doktorovati, ali z bogato plačanimi funkcijami v zbornicah, kjer kakor zastopajo interese tistih zdravnikov, ki pacientom še niso odrekli svojih storitev, ki jih opravljajo za le delček zaslužkov funkcionarske in direktorske zdravniške elite.

Kolumničarjenje GKŽ/GŽK je nizko. Nizko je tudi, da v Finance Lajv ponavljajo nekaj dni stare objave, na primer tole petkovo danes okrog enajstih:

live.finance.si/3394...-potencial

Gre lahko še nižje? Menim, da lahko. Watch this space.

Portal Siol.net je 23. februarja objavil članek »Ko brezzobi Štefanečev tiger žveči imenovanje šefa UKC«. V njem je poročal o sumu, da se je predsednik KPK Boris Štefanec v postopku ugotavljanja nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja UKC Ljubljana znašel v konfliktu interesov.
Takoj po objavi članka je KPK na družbo TSMedia, izdajatelja Siol.net, naslovila zahtevo za razkritje vira informacije. Od medija je zahtevala tudi osebne podatke novinarjev, vključno s pogodbami o zaposlitvi oziroma sodelovanju. V primeru zavrnitve posredovanja zahtevanih podatkov je KPK mediju zagrozil z visoko globo, zoper katero je pritožba mogoča šele na upravnem sodišču.
novinar.com/10229

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pod drobnogled vzela nedavno imenovanje Andraža Kopača za direktorja UKC Ljubljana. A njeno ugotavljanje domnevnih nepravilnosti se izgublja v notranjih spopadih, ki že več let hromijo delo te institucije.
siol.net/novice/slov...ukc-436109

Današnjo objavo na portalu SiOL z naslovom »Ko brezzobi Štefanečev tiger žveči imenovanje šefa UKC« komisija razume kot napad na institut zaščite prijavitelja, česar ne more dovoliti. Tako je od portala SiOL zahtevala takojšnje anonimiziranje osebnih podatkov posameznikov, ki jih v prispevku navajajo kot prijavitelje.
www.kpk-rs.si/sl/kom...lu-siolnet

Sporni članek vsebuje navedbo, da dr. Zvonko Hočevar menda ni izpolnjeval razpisnih pogojev, kar ne drži. Te navedbe so v članku povzete, ne da bi se preverila verodostojnost informacije.
siol.net/novice/slov...ukc-436574

hvala za to, lep prispevek... potrjuje tudi tisto mojo tečno opozarjanje na inkonsistenčnost utd utopistov, ki sanjajo kako v kratkem ne bo delovnih mest, ker bodo vse roboti naredili... ;-)

LpA

[bobek13]
hvala za to, lep prispevek... potrjuje tudi tisto mojo tečno opozarjanje na inkonsistenčnost utd utopistov, ki sanjajo kako v kratkem ne bo delovnih mest, ker bodo vse roboti naredili...

Ja, zahodne razvite množice bodo spet služile tudi tako, kot so zadnjih nekaj desetletij mislili, da pritiče samo čefurjem. Pa za oskrbovanje starcev, gospodinjska dela, sukanje hamburgerjev najbrž ne bo treba fakultete, alora bo šlo tudi nekaj šolstva v maloro. Vse se zna zasukati nazaj, v maniro kletno-podstrešnega življenja v tisti seriji "You rang, m'Lord?"

Evo, če občasno rad prebereš kaj daljšega ina zanimivega, ti za naslednji vikend priporočam eno zanimivo in nedorečeno zgodbo. :-)
granta.com/denmark-c...-kindness/