Strani: 1

sopranos sporočil: 9.000
[#2704607] 27.03.18 18:43
Odgovori   +    8
Zaradi tega se je treba boriti proti opustitvi gotovine. Hkrati pa kombinirati s kakšnimi fin-tech firmami.
KDSKLADI02 sporočil: 79
[#2704646] 27.03.18 21:44 · odgovor na: sopranos (#2704607)
Odgovori   +    22
[sopranos]
Zaradi tega se je treba boriti proti opustitvi gotovine. Hkrati pa kombinirati s kakšnimi fin-tech firmami.

Tole postaja prava znanost oz. poligon za množično lupljenje. Fintech firme niso nič drugačne od ostalih lupilcev "banan". Paypal ima recimo po defaultu nastavljeno prisilno konverzijo, s katero ti pri konverziji takole na oko vzame 3-3,5% na evru ali funtu. Nočem pomislit kako bolj eksotično valuto ala ringit ali real. Se je treba kar malo pomatrat, da spremeniš nastavitve na svojem računu. Potem dalje... četudi to urediš in plačaš nekaj v recimo GBP, ti mastercard (ali Visa ali...) vezan na ta paypal vzame nekaj promilov ali desetink pri menjavi GBP/USD in potem USD/EUR. In potem še recimo NLB upali 1,5%. In tako prideš, če imaš paypal prisilno konverzijo ali brez na 2,5-3% pa tja do 5% provizijo. Jeb... tak fintech. Poznam nekaj ostalih... niso bistveno ali pa sploh niso boljši.

Jaz sem šele na feruarskem izpisku ugotovil, da so me lepo olupili za nakup na Hrvaškem v kunah.... plačilo s plačilno kartico, menjava HRK/USD, pa vzamejo nekaj 10 bipsov, menjava EUR/USD, zanimivo, vzamejo še več kot na HRK/USD, oboje "kao" referenčni tečaj ponudnika plačilne kartice, pa potem na vse skupaj še NLB 1,5%.

Čestitke. Sem nazaj pri gotovini. CASH IS KING!

Je pa zanimivo... recimo brazilska centralna banka je ravno pred 2 dnevoma omejila zaenkrat provizije samo na debetnih karticah na 0,8%... ker je tam kreditnih/plačilnih zelo malo. Gledajo pa tudi kreditne/plačilne... skratka tudi tukaj bo očitno treba razbiti kartelni dogovor.
FIN223552 sporočil: 465
[#2704664] 28.03.18 07:37
Odgovori   +    9
Pa kateri norec še uporablja res NLB?
Ne bit leni, kar masovno na n26.com..
mat3v7 sporočil: 2
[#2704690] 28.03.18 09:54 · odgovor na: FIN223552 (#2704664)
Odgovori   +    3
N26 tudi ni čisto zlato, provizija za dvig ne-EUR valute na bankomatu je trenutno 1,7% transakcije.
sopranos sporočil: 9.000
[#2704696] 28.03.18 10:29 · odgovor na: mat3v7 (#2704690)
Odgovori   +    6
[mat3v7]
N26 tudi ni čisto zlato, provizija za dvig ne-EUR valute na bankomatu je trenutno 1,7% transakcije.
Treba je kombinirati. Gotovina, N26 in TransferWise.

Problem pri teh elektronskih zadevah je, da naši možgani to težko sprocesirajo. Pri menjavi gotovine, ko držiš denar v roki in menjaš ali zgolj pri plačevanju, imaš občutek. Pri karticah tega občutka ni. Zato ti lahko počasi dvigujejo provizije in se tega dolgo časa sploh ne zaveš.

Si predstavljate da bi moral Facebook pridobiti od vas pisno soglasje in ne vem koliko izponjenih podatkov? Bi bilo konec še preden se je začelo. Tako pa moraš samo nekajkrat klikniti in je konec. In tako je z večino aplikacij. Še nevarnejši od Facebooka je Google.

Ponudijo ti čudežno rešitev za tvoj problem, vse zastonj in hitro. Samo klikni, da se odpoveduješ zasebnosti, kot je zapisano v obsežnih pogojih. Nihče tega ne bere ker če hočeš dostop se moraš s tem strinjati. In ljudje hočemo hitre rešitve. Zato se strinjamo.

Isto je s karticami.
0430ABAKU sporočil: 787
[#2704737] 28.03.18 12:31
Odgovori   +    7
Za take muhe imam poskrbljeno že od nekdaj na način, da imam račune in bančne kartice v vseh državah/valutah, kjer največ poslujem.

Hkrati imam tudi optimizirano, da so vsi taki računi, ali zelo poceni ali celo brezplačni.

Na Hrvaškem recimo, v mesecih, ko imam promet na računu, mi trgajo 7 kun stroškov za mesečno poslovanje, v mesecih brez prometa je stvar brez stroškov.
V Sloveniji imam 2 bančna računa, ki sta oba brezplačna.
V UK imam račun, ki je brezplačen.
...
najobj sporočil: 26.142
[#2704746] 28.03.18 13:20
Odgovori   +    3
... Primite se za denarnice! Banke bodo vaše račune z Jadrana še podražile! ...

... ja, ker v bankah transakcije niso sprogramirali ljudje in plačilnega sistema ne vzdržujejo ljudje, ampak je plačilni sistem s karticami vred na Zemljo padel direkt z Lune ...

P.S.: za razliko od Financarjev se ne primem za denarnico, ko se naročim na Finance, ker mi je jasno, da tudi njihovo delo nekaj stane in ga je treba plačat ... khmm, čeprav ob podobnih naslovih vedno bolj dvomim v pravilnost svoje odločitve ...
sopranos sporočil: 9.000
[#2704770] 28.03.18 14:30 · odgovor na: najobj (#2704746)
Odgovori   +    7
Zadnja sprememba: sopranos 28.03.2018 14:33
[najobj]
... Primite se za denarnice! Banke bodo vaše račune z Jadrana še podražile! ...

... ja, ker v bankah transakcije niso sprogramirali ljudje in plačilnega sistema ne vzdržujejo ljudje, ampak je plačilni sistem s karticami vred na Zemljo padel direkt z Lune ...

P.S.: za razliko od Financarjev se ne primem za denarnico, ko se naročim na Finance, ker mi je jasno, da tudi njihovo delo nekaj stane in ga je treba plačat ... khmm, čeprav ob podobnih naslovih vedno bolj dvomim v pravilnost svoje odločitve ...
Z večjo digitalizacijo in avtomatizacijo bi se morali stroški nižati, ne višati.

Če že govorimo o stroških, je strošek na transakcijo enak, ne glede na višino zneska. Pa vemo, da temu ni tako. Edino področje, ker je dejansko več dela z višjimi zneski, so bankomati ter pologi in dvigi gotovine. Pa še tam so zaradi avtomatov za štetje denarja, stroškovne razlike precej nižje kot pa kar fiksen %, kot so pri bankah.

Pod črto torej,višina zaračunanih nadomestil in provizij ni vezana na stroške, ki jih banka s tem imajo.

Digitalne Finance mene stanejo manj kot tiste v tiskani obliko. Torej se vsaj delno, če ne v celoti, znižanje stroškov zaradi digitalizacije pozna tudi pri ceni izdelka.
FIN-311684 sporočil: 16.954
[#2704776] 28.03.18 15:08 · odgovor na: sopranos (#2704770)
Odgovori   +    1
[sopranos]
> [najobj]
>
Če že govorimo o stroških, je strošek na transakcijo enak, ne glede na višino zneska.
Tudi za odvetnike in notarje je vrednost posla ali višina kapitala v ustanovnem aktu družbe podlaga za odmero stroškov.
sopranos sporočil: 9.000
[#2704785] 28.03.18 15:50 · odgovor na: FIN-311684 (#2704776)
Odgovori   +    2
[FIN-311684]
> [sopranos]
> > [najobj]
> >
> Če že govorimo o stroških, je strošek na transakcijo enak, ne glede na višino zneska.
>

Tudi za odvetnike in notarje je vrednost posla ali višina kapitala v ustanovnem aktu družbe podlaga za odmero stroškov.
To je res. V vseh panogah kjer je konkurenca omejena si poskušajo na tak način izboriti boljši zaslužek. S stališča količine opravljenega dela in z njimi povezanimi stroški za kaj takega ni potrebe.
najobj sporočil: 26.142
[#2704791] 28.03.18 16:05 · odgovor na: sopranos (#2704770)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: najobj 28.03.2018 16:08
[sopranos]
> [najobj]
> ... Primite se za denarnice! Banke bodo vaše račune z Jadrana še podražile! ...
>
> ... ja, ker v bankah transakcije niso sprogramirali ljudje in plačilnega sistema ne vzdržujejo ljudje, ampak je plačilni sistem s karticami vred na Zemljo padel direkt z Lune ...
>
> P.S.: za razliko od Financarjev se ne primem za denarnico, ko se naročim na Finance, ker mi je jasno, da tudi njihovo delo nekaj stane in ga je treba plačat ... khmm, čeprav ob podobnih naslovih vedno bolj dvomim v pravilnost svoje odločitve ...
Z večjo digitalizacijo in avtomatizacijo bi se morali stroški nižati, ne višati.
... ja, v teoriji to drži, v praksi pa so stroški banke odvisni od računov outsourcerjev, ki za banko digitalizirajo in avtomatizirajo njihovo poslovanje ...
Če že govorimo o stroških, je strošek na transakcijo enak, ne glede na višino zneska. Pa vemo, da temu ni tako. Edino področje, ker je dejansko več dela z višjimi zneski, so bankomati ter pologi in dvigi gotovine. Pa še tam so zaradi avtomatov za štetje denarja, stroškovne razlike precej nižje kot pa kar fiksen %, kot so pri bankah.

Pod črto torej,višina zaračunanih nadomestil in provizij ni vezana na stroške, ki jih banka s tem imajo.
... eh, itak je jasno, da je višina zaračunanih nadomestil in provizij ob nizkih obrestnih merah za kreditiranje pravzaprav edina stvar, od katerih banka še živi ...
Digitalne Finance mene stanejo manj kot tiste v tiskani obliko. Torej se vsaj delno, če ne v celoti, znižanje stroškov zaradi digitalizacije pozna tudi pri ceni izdelka.
... OK, tega nisem računal, ker tiskane oblike nikoli nisem kupil, je pa res, da me digitalne Finance še vedno stanejo tako malo, da plačujem naročnino ...

P.S.: moja poanta je bila, da nič ne pade z Lune, ampak vse mora nekdo naredit in to stane, čeprav se tega iz aviona ne vidi ...
sopranos sporočil: 9.000
[#2704795] 28.03.18 16:40 · odgovor na: najobj (#2704791)
Odgovori   +    3
[najobj]
> [sopranos]
> > [najobj]
> > ... Primite se za denarnice! Banke bodo vaše račune z Jadrana še podražile! ...
> >
> > ... ja, ker v bankah transakcije niso sprogramirali ljudje in plačilnega sistema ne vzdržujejo ljudje, ampak je plačilni sistem s karticami vred na Zemljo padel direkt z Lune ...
> >
> > P.S.: za razliko od Financarjev se ne primem za denarnico, ko se naročim na Finance, ker mi je jasno, da tudi njihovo delo nekaj stane in ga je treba plačat ... khmm, čeprav ob podobnih naslovih vedno bolj dvomim v pravilnost svoje odločitve ...

> Z večjo digitalizacijo in avtomatizacijo bi se morali stroški nižati, ne višati.

... ja, v teoriji to drži, v praksi pa so stroški banke odvisni od računov outsourcerjev, ki za banko digitalizirajo in avtomatizirajo njihovo poslovanje ...

> Če že govorimo o stroških, je strošek na transakcijo enak, ne glede na višino zneska. Pa vemo, da temu ni tako. Edino področje, ker je dejansko več dela z višjimi zneski, so bankomati ter pologi in dvigi gotovine. Pa še tam so zaradi avtomatov za štetje denarja, stroškovne razlike precej nižje kot pa kar fiksen %, kot so pri bankah.
>
> Pod črto torej,višina zaračunanih nadomestil in provizij ni vezana na stroške, ki jih banka s tem imajo.

... eh, itak je jasno, da je višina zaračunanih nadomestil in provizij ob nizkih obrestnih merah za kreditiranje pravzaprav edina stvar, od katerih banka še živi ...

> Digitalne Finance mene stanejo manj kot tiste v tiskani obliko. Torej se vsaj delno, če ne v celoti, znižanje stroškov zaradi digitalizacije pozna tudi pri ceni izdelka.

... OK, tega nisem računal, ker tiskane oblike nikoli nisem kupil, je pa res, da me digitalne Finance še vedno stanejo tako malo, da plačujem naročnino ...

P.S.: moja poanta je bila, da nič ne pade z Lune, ampak vse mora nekdo naredit in to stane, čeprav se tega iz aviona ne vidi ...
Saj sem razumel tvojo poanto. Ampak moja poanta je bila, da to pač ni povezano z delom, ampak bolj s tem, da hočejo banke zaslužiti na lahek način zaslužiti. Pač po načelu saj potrošniki nimajo izbire, pa tudi če jo imajo, je ne bodo izkoristili.

Bančniki so se v času debelih krav zelo razvadili. Namesto, da bi se ukvarjali z osnovnim poslom so se ukvarjali z vsem drugim samo s tem ne. Ko je prišla kriza je te zavavljene mačke reševala država, ki je preko koruptivnih politikov poskrbela za to, da se je panoga še bolj konsolidirala, da je še manj konkurence in da so banke sedaj še močnejše in to big to fall. Zato se jim jebe za stranke. Lepo jih lupijo na polno. Tudi ko pogledaš kredite, na voljo so predvsem velikim poslovnim sistemom. Za male firme in male ljudi se uporablja popolnoma druge, predvsem pa veliko strožje kriterije.

Zato se meni zdi, da je povsem prav, da se jih malo stisne. Naj gredo malo na shujševalno kuro - bolj tuzemeljske zaslužke za zaposlene, boljša kvaliteta storitev, racionalizacija števila poslovalnic, vrnitev k osnovnemu poslu, avtomatizacija in digitalizacija itd. Ni treba, da je vse v marmorju. Če nekdo recimo 20 let vse račune plačuje na rok, poplača vse male kredite itd., se mu lahko da tudi kakšen večji kredit brez nepotrebnega kompliciranja. Saj se da zadeve s ogromnimi količinami podatkov predvideti. Vsak k***, ki ima pet minut časa, danes zbira informacije o nas. Banke, ki imajo našo celotno finančno zgodovino, pa tega niso sposobne? Ni jim treba, ker jim je še vedno preveč fino. Denar še vedno raste na drevesu za njih. In dokler bo tako nas bodo lupili na polno. Politika jim pa pri tem drži štango.
rename sporočil: 10.540
[#2704819] 28.03.18 20:04 · odgovor na: 0430ABAKU (#2704737)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: rename 28.03.2018 20:05
V Sloveniji TRR brez stroskov?
Kje?
najobj sporočil: 26.142
[#2704885] 29.03.18 09:19 · odgovor na: sopranos (#2704795)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: najobj 29.03.2018 09:21
[sopranos]
> [najobj]
> > [sopranos]
> > > [najobj]
> > > ... Primite se za denarnice! Banke bodo vaše račune z Jadrana še podražile! ...
> > >
> > > ... ja, ker v bankah transakcije niso sprogramirali ljudje in plačilnega sistema ne vzdržujejo ljudje, ampak je plačilni sistem s karticami vred na Zemljo padel direkt z Lune ...
> > >
> > > P.S.: za razliko od Financarjev se ne primem za denarnico, ko se naročim na Finance, ker mi je jasno, da tudi njihovo delo nekaj stane in ga je treba plačat ... khmm, čeprav ob podobnih naslovih vedno bolj dvomim v pravilnost svoje odločitve ...
> > Z večjo digitalizacijo in avtomatizacijo bi se morali stroški nižati, ne višati.
>
> ... ja, v teoriji to drži, v praksi pa so stroški banke odvisni od računov outsourcerjev, ki za banko digitalizirajo in avtomatizirajo njihovo poslovanje ...
>
> > Če že govorimo o stroških, je strošek na transakcijo enak, ne glede na višino zneska. Pa vemo, da temu ni tako. Edino področje, ker je dejansko več dela z višjimi zneski, so bankomati ter pologi in dvigi gotovine. Pa še tam so zaradi avtomatov za štetje denarja, stroškovne razlike precej nižje kot pa kar fiksen %, kot so pri bankah.
> >
> > Pod črto torej,višina zaračunanih nadomestil in provizij ni vezana na stroške, ki jih banka s tem imajo.
>
> ... eh, itak je jasno, da je višina zaračunanih nadomestil in provizij ob nizkih obrestnih merah za kreditiranje pravzaprav edina stvar, od katerih banka še živi ...
>
> > Digitalne Finance mene stanejo manj kot tiste v tiskani obliko. Torej se vsaj delno, če ne v celoti, znižanje stroškov zaradi digitalizacije pozna tudi pri ceni izdelka.
>
> ... OK, tega nisem računal, ker tiskane oblike nikoli nisem kupil, je pa res, da me digitalne Finance še vedno stanejo tako malo, da plačujem naročnino ...
>
> P.S.: moja poanta je bila, da nič ne pade z Lune, ampak vse mora nekdo naredit in to stane, čeprav se tega iz aviona ne vidi ...
Saj sem razumel tvojo poanto. Ampak moja poanta je bila, da to pač ni povezano z delom, ampak bolj s tem, da hočejo banke zaslužiti na lahek način zaslužiti. Pač po načelu saj potrošniki nimajo izbire, pa tudi če jo imajo, je ne bodo izkoristili.

Bančniki so se v času debelih krav zelo razvadili. Namesto, da bi se ukvarjali z osnovnim poslom so se ukvarjali z vsem drugim samo s tem ne. Ko je prišla kriza je te zavavljene mačke reševala država, ki je preko koruptivnih politikov poskrbela za to, da se je panoga še bolj konsolidirala, da je še manj konkurence in da so banke sedaj še močnejše in to big to fall. Zato se jim jebe za stranke. Lepo jih lupijo na polno. Tudi ko pogledaš kredite, na voljo so predvsem velikim poslovnim sistemom. Za male firme in male ljudi se uporablja popolnoma druge, predvsem pa veliko strožje kriterije.

Zato se meni zdi, da je povsem prav, da se jih malo stisne. Naj gredo malo na shujševalno kuro - bolj tuzemeljske zaslužke za zaposlene, boljša kvaliteta storitev, racionalizacija števila poslovalnic, vrnitev k osnovnemu poslu, avtomatizacija in digitalizacija itd. Ni treba, da je vse v marmorju. Če nekdo recimo 20 let vse račune plačuje na rok, poplača vse male kredite itd., se mu lahko da tudi kakšen večji kredit brez nepotrebnega kompliciranja. Saj se da zadeve s ogromnimi količinami podatkov predvideti. Vsak k***, ki ima pet minut časa, danes zbira informacije o nas. Banke, ki imajo našo celotno finančno zgodovino, pa tega niso sposobne? Ni jim treba, ker jim je še vedno preveč fino. Denar še vedno raste na drevesu za njih. In dokler bo tako nas bodo lupili na polno. Politika jim pa pri tem drži štango.
... OK, ker sem zgoraj nekaj podobnega že sam povedal, k tvojemu razmišljanju nimam kaj dosti dodat, čeprav je tudi res, da novega marmorja ni več, z večjo digitalizacijo in avtomatizacijo pa se že nekaj časa ne da kaj dosti zmanjšat stroškov "žive sile", ker je v poslovanju banke takorekoč že vse digitalizirano in avtomatizirano ... no, problem pa je, ker birokrati v ECB kar tekmujejo z birokrati v EU, kdo si bo izmislil več novih neumnosti, ki jih je treba servisirat, to pa lahko naredijo samo ljudje in outsourcerji so zelo dragi, ker vejo, da brez njih banka ne more poslovat ...

Strani: 1