Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem

Strani: 1

g0ga sporočil: 45
[#2699906] 02.03.18 06:22
Odgovori   +    18
Vsebina članka me je močno spomnila na izjemnega profesorja za mednarodno javno pravo na pravni fakulteti, ki je skozi svoja predavanja ves čas poudarjal, da je podpihovanje nacionalizma, seksizma, strahu pred drugačnim in kar je še temu podobnega, kot goreča krogla v rokah nemoralnih in primitivnih politikov. Uporabijo jo v svoje namene vendar pa, ko se začne valiti, je nihče več ne more ustaviti. Kar spomnimo se razpada SFRJ in kako se je "bratstvo i jedinstvo" spremenilo v krvavo vojno pod hujskaškimi besedami politikov na raznih mitingih. Zgodovina res uči ampak veliko lažje je "hujskati" in s prstom kazati na druge, kot pa v ozadju res kaj narediti. Da pa o hujskaškem in manipulativnem "poročanju" POP TV in A-kanal-a sploh ne govorim. To je po mojem mnenju zelo daleč od novinarstva in poročanja. Ne samo iz konteksta izvzete izjave ampak že sam (hujskaški!!!) ton poročanja (povečini) mladih in nedobudnih novinark izraža stališče oz. obsojanje ter gledalcu vsiljuje določeno mnenje, kar pa je daleč od poročanja. Ne vem, morda pa ravno zato mlade in nedobudne novinarke!?!
FIN-311684 sporočil: 15.832
[#2699913] 02.03.18 07:27
Odgovori   +    22
Vedeti moramo, da v Sloveniji kapitalistov ni, ker kapitala ni, in danes v Sloveniji že poteka razredni boj med družbeno nadgradnjo, ki jo sestavlja vladajoči diktatorski javni sektor s svojo sindikalno oligarhijo in materialno bazo družbe, ki jo sestavljajo podjetniki, zasebno gospodarstvo in naši delavci. Cerarju je uspelo dokončno razdeliti slovensko družbo na privilegirani razred zaposlenih v javnem sektorju in na potlačene delavce – proletariat na drugi strani. Vladajoči, v Sloveniji je to privilegirani javni sektor, in deprivilegirana potlačena materialna baza družbe sta začela odkrit boj za preobrazbo slovenske družbe ali pa s skupnim propadom bojujočih se razredov, kot je napisal že Marx.

Profesorju niti na misel ne pade, da se omenjena POP TV in A Kanal borita za svoj obstoj in če želita obstati, morata skupaj z drugimi deli zasebnega gospodarstva in skupaj z našimi delavci premagati diktatorski javni sektor, ki je z volitvami prevzel oblast v državi in če uporabim ali zlorabim profesorjeve besede podpihuje sovraštvo do vsega nejavnosektorskega in s stavkami in tuljenjem na ulicah neti najbolj primitivna čustva.

Zakaj profesor ne bere Hannah Arendt v smislu odsotnosti njegovega lastnega kritičnega mišljenja v kontekstu zaslepljene vere v »prave« in »dokončne« rešitve, ki jo predlagajo sindikati javnega sektorja, ki nas vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma kot je povedal.

Ne pozabimo, predsednik sindikata Konrad Kuštrin je skomignil z rameni ob vprašanju, kaj se bo zgodilo z bolniki, ki bodo zaradi stavke utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice. Naj mi profesor odpusti, meni se to zdi normalizacija nedopustnega in nepredstavljivega.
bc123a sporočil: 45.572
[#2699917] 02.03.18 07:57
Odgovori   +    19
Ta namreč govori o zgodnjih znamenjih fašizma, med katere sodi: nacionalizem, prezir do človekovih pravic, identifikacija »Drugega« (torej drugačnega) kot sovražnika, poudarjanje pomena vojske, obsesivno ukvarjanje z nacionalno varnostjo, seksizem, nadzor nad mediji, prepletanje religijskega in političnega, zaščita korporativnih interesov, zatiranje delavcev, preganjanje sindikatov, prezir do intelektualizma in (nezabavne) umetnosti,
To so zgodnja znamenja fasizma, ki se sicer pojavi z desne, potem pa zajame cel politicni spekter.

Kaj pa znamenja komunizma? Na to ste pa zal pozabili. V JAR so pravkar sli po poti zimbabweja in razlastili vse belske lastnike zemlje. V sloveniji nekateri odkrito propagirajo ureditev, v kateri bi ljudem ("kapitalistom", "izkoriscevalcem") pobrali premozenje, in ga "pravicno" razdelili (simpatizerji ZL so tu se posebej mocni).
Fer bi bilo da opisete zgago ki prihaja iz obeh polov.

No, navsezadnje pa je dovolj indikativna ustanovitev Zdruzene desnice, ki je kot najpomembnejso tocko programa izpostavila prakticno socialisticen welfare za delanje otrok.
FIN-542731 sporočil: 13
[#2699947] 02.03.18 09:53
Odgovori   +    17
čas vnosa: 02.03.18 09:29
Agresivni besednjak marksistov, kvazi levice in prenapihnjenega javnega sektorja se kaže tudi skoz mehke plehke besede filozofov in sociologov, ki ne samo, da so podjarmili gospodarstvo, temveč se že dosedno delajo norca iz nas, ki plačujemo in vzdržujemo neučinkovit in KORUPTIVEN javni sektor.
mimoidoci sporočil: 5.052
[#2699974] 02.03.18 11:07 · odgovor na: bc123a (#2699917)
Odgovori   +    16
Zadnja sprememba: mimoidoci 02.03.2018 11:15
[bc123a]
> Ta namreč govori o zgodnjih znamenjih fašizma, med katere sodi: nacionalizem, prezir do človekovih pravic, identifikacija »Drugega« (torej drugačnega) kot sovražnika, poudarjanje pomena vojske, obsesivno ukvarjanje z nacionalno varnostjo, seksizem, nadzor nad mediji, prepletanje religijskega in političnega, zaščita korporativnih interesov, zatiranje delavcev, preganjanje sindikatov, prezir do intelektualizma in (nezabavne) umetnosti,

To so zgodnja znamenja fasizma, ki se sicer pojavi z desne, potem pa zajame cel politicni spekter.

Kaj pa znamenja komunizma? Na to ste pa zal pozabili. V JAR so pravkar sli po poti zimbabweja in razlastili vse belske lastnike zemlje. V sloveniji nekateri odkrito propagirajo ureditev, v kateri bi ljudem ("kapitalistom", "izkoriscevalcem") pobrali premozenje, in ga "pravicno" razdelili (simpatizerji ZL so tu se posebej mocni).
Fer bi bilo da opisete zgago ki prihaja iz obeh polov.

No, navsezadnje pa je dovolj indikativna ustanovitev Zdruzene desnice, ki je kot najpomembnejso tocko programa izpostavila prakticno socialisticen welfare za delanje otrok.
Ob tem kar pišeš ti, je res tudi, da se Rudi še dodatno potrudi

Ko Luka Mesec izjavi:

"Če hočemo priti v drugačen razvojni model, se bomo morali začeti spraševati, kako okrepiti notranji trg, kako postati manj odvisni od izvoza, ki je trenutno največja Ahilova peta našega gospodarstva. V tem smislu se bomo morali vprašati, kako poskrbeti, da bodo plače sledile produktivnosti in dobičkom."

ga Rudi Klanjšek opravičuje z napačnim povzemanjem in manipulativno interpretacijo:

"Ko je na primer predsednik Levice Luka Mesec poudaril, da je šibka točka slovenskega razvojnega modela njegova močna odvisnost od izvoza, ki v glavnem temelji na poceni delovni sili, je medijska hiša POP tv to izjavo iztrgala iz konteksta tako, da se je »spregledal« del, ki se naša na »odvisnost« (od poceni delovne sile), s čimer je postal problem izvoz sam, ne pa nakazana odvisnost od izvoza."

POP TV je torej namerno spregledal nekaj kar Luka sploh ni povedal.
tstih sporočil: 5.169
[#2700019] 02.03.18 12:38
Odgovori   +    44
Zadnja sprememba: tstih 02.03.2018 12:40
Precej tezko ctivo. Ze dolgo je, odkar sem zadnjic kaj pokomentiral. Na splosno je kvaliteta kolumen na Financah padla. Morda bi moral spet jaz kaj napisati, ker tole ni nic. Pojdimo po vrsti.
1. Med objektivne omejitve se podtakne propagandni konstrukt zaostrene tekme (»proti dnu«).
Kaj hudica pa je to "tekma proti dnu". Kdo je to dokazal, kdo kvantitiziral? Ko rast standarda uziva prakticno cel planet, kdo tece proti dnu in v kaksnem smislu?
2. Avtor pise, da "brez izkrivljanja realnosti namreč skoraj ni mogoče predstaviti partikularnih interesov/apetitov kot nečesa, kar prispeva k občemu dobremu"
Pa je avtor definiral obce dobro? Kako se po njegovi definiciji partikularni interes razlikuje od obcega dobrega? Je nekaj, kar je dobro za 51% ljudi in
slabo za 49% ljudi, obce dobro ali je to partikularni interes? To je treba malo podkrepiti, sicer je obce dobro zgolj drugo ime za prevlado.
3. Avtor pise "Slovenija beleži robustno, nadpovprečno gospodarsko rast, v okviru katere so od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za 19-krat, s 169 milijonov evrov na 3,2 milijarde"
To nic ne pove, dragi sociolog. Vlagateljem je pomembno koliksni so donosi na kapital, v primerjavi z drugimi (moznimi) nalozbami? Slabi, zmerni ali izjemni? Ne za koliko se dobicek eno leto razlikuje dobicka od drugo leto, brez referencne tocke.
4. Avtor pravi, da poraba javnega sektorja v velikem delu poteka v zasebnem sektorju, potrošnja države je poleg potrošnje vseh gospodinjstev integralni del agregatne potrošnje in s tem BDP.
Kar je lepo. Toda v teoreticnem svetu, kjer javni sektor sploh ne bi obstajal, bi bilo se vedno isto. Zato sam ucinek potrosnje ne pomeni veliko (je broken window falacy, sploh pri potrosnji nad 20% BDP). Bolj pomembno, kaj za ta denar dobimo.
5. Trditev "Sicer je analiza Evropske centralne banke (ECB: Comparing fiscal multipliers across models and countries in Europe, 2015) pokazala, da je za zmanjšanje javnega dolga, za kar se zavzema tudi GZS, v povprečju bolj učinkovito dvigovanje davkov kot pa krčenje javnih izdatkov. Zadnje ima namreč večji negativni multiplikacijski učinek na BDP."
je izmisljena. Omenjena studija je ugotovila, da ZACASNI dvigi davkov delujejo bolje od ZACASNEGA znizanja javne porabe, da pa je srednjerocno in dolgorocno davcno razbremenjevanje (dohodkov) pozitivno.

Ce uporabim, kar originalni citat:"Temporary reductions in government consumption are typically associated with larger short-run GDP effects than temporary increases in tax rates."

To je branje ala Luka Mesec.
6. Avtor omeni, da "Slovenija pri javnem sektorju nekoliko izstopa "le po deležu zaposlenih v javnem sektorju med vsemi zaposlenimi".
Javni sektor JE mnozica vseh mnozic drzavnih zaposlenih. Govoriti, da je javna uprava zmerna, javni sektor pa velik je tako, kot ce bi rekel, da je drzavni proracun stabilen, proracuni drzave pa ne ravno.

To, da "nekoliko izstopamo po delezu zaposlenih," (ki jih, ce se prav spomnim, merimo preko plac) pomeni, da je pac toliko manj investicij, ki jih avtor prodaja pred to njegovo mislijo.
7. Omeni "Dejstvo, da se Slovenija visoko uvršča na lestvicah, ki ne merijo le ekonomskih kategorij – indeks človekovega razvoja, indeks družbenega razvoja, Bertelsmannov indeks socialne pravičnosti."
...in po vseh drugih sortah 'indeksov za zamagljivanje' in luzerje. Npr. zaradi izjemno redke poseljenosti smo najbolj zeleni, skroz. Pejmo naokoli razlagat, da je to zaradi 'aktivne zelene politike'.
8. ...kjer se nato vsiljuje lažna dilema »ali socialna pravičnost ali konkurenčnost«. Dejstvo namreč je, da imajo mnoga najbolj konkurenčna gospodarstva – Nemčija, Nizozemska, skandinavske države – visok indeks socialne pravičnosti.
Ravno obratno je.

Vsak normalen clovek ve, da svoboda ni nujno obratno sorazmerna varnosti. Npr. s tem, ko vstopite skozi vrata Auschwitza in izgubite vso svobodo ne postanete nic bolj varni.

Le sindikatom je v interesu da sirijo lazno dilemo, da vec ekonomske svobode pomeni manj varnosti.

Npr. vse te drzave zgoraj (z izjemo Nemcije od sedanje koalicija dalje) npr. nimajo niti uzakonjene minimalne place. Nizozemci imajo vec kot pol otrok v zasebnih solah, Svedje so prvi na kontinentu uvedli solske voucherje. Clovek bi pomislil da so zato strahovito socialno nepravicne. Ampak niso.
9. Kot v svojem zapisu pokaže filozof Boris Vezjak, je šlo za tipičen primer argumentacijske popačitve
Tako se mu zdi?

Vecina je le ponovno opazila, da tudi Boris Vezjak nima pojma o cem govori. Saj enako kot njegov mlajsi kolega Luka Mesec tudi on se nikoli od znotraj ni videl stavbe zasebnega sektorja (v njihovem besednjaku t.i. "narodnega gospodarstva"), ali npr. vsaj pogledal v statistiko kdo bolje placuje delavce - izvozniki ali lokalpatrioti.
10. Kar sicer močno spominja na tisto, kar v preizpraševanju banalnosti zla zapiše filozofinja in politična teoretičarka Hannah Arendt. Odsotnost kritičnega mišljenja v kontekstu zaslepljene vere v »prave« in »dokončne« rešitve (ki to nikoli niso) namreč vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma.
Ja, saj se kar strinjam z vami, da je tisti, ki je proti subvencijam za dojenje kokerspanjelov, zbanalizirano zlo. Ampak, najbrz nekoliko
drugace dojemam "zbanalizirano zlo". Kot nekaj, kar ne izhaja iz kritiziranega, ampak iz vas; vi ste en banalizator zla.
11. Kultura zmerjanja je torej simptom jeze, razočaranja nad oligarhičnim kapitalizmom, ki je »povozil« demokracijo in ki se

Da mi je vedeti, kje konkretno ste vi doslej izkusili ta kapitalizem. V drzavnih solah? V drzavnih bolnicah? V drzavnih bankah?
V drzavnih zavarovalnicah? V drzavnih vrtcih? Na drzavni televiziji? V drzavnih domovih za upokojence? Na drzavnih pokopaliscih?
V drzavni umetnosti? Pri odmerjanju drzavne pokojnine? Pri drzavnih komunalnih storitvah? Ali pri dodeljevanju drzavnih kultirnih subvencij?

T.
macon sporočil: 10.336
[#2700037] 02.03.18 13:20 · odgovor na: tstih (#2700019)
Odgovori   +    17
Zadnja sprememba: macon 02.03.2018 13:22
[tstih]

Da mi je vedeti, kje konkretno ste vi doslej izkusili ta kapitalizem. V drzavnih solah? V drzavnih bolnicah? V drzavnih bankah?
V drzavnih zavarovalnicah? V drzavnih vrtcih? Na drzavni televiziji? V drzavnih domovih za upokojence? Na drzavnih pokopaliscih?
V drzavni umetnosti? Pri odmerjanju drzavne pokojnine? Pri drzavnih komunalnih storitvah? Ali pri dodeljevanju drzavnih kultirnih subvencij?

T.
Izjemen poudarek in zaključek.

V bistvu smo kot družba probali vse, kar dokazano ne deluje in nas izenačuje v revščini in v zaostajanju: vse iteracije socializma. Od mesarskega pokola in nacionalizacijske kraje, državnega diktata in represije do sedanjega birokratiziranja, globoke države in sistema, ki se gre v pogojih EU mimikrijo svoje resnične socialistične narave. Nikakor pa ne smemo probati tistega, kar deluje že pri sosedih in dokazano bogati prebivalstvo (pravni red in nižje obdavčitve dela), vse zaradi varovanja zapovedane uravnilovke enakih želodcev in predvsem socialističnega bistva: nadgradnje elitnih socialističnih parazitov, ki iz harača producentom jemljejo parazitski delež. Novega razreda dednih levih fevdalcev.

V zameno nam nudijo delegatsko politično samoupravljanje (pa nikar nas ne razdvajat!) ter sistemske šolnike, kulturnike in medijske osebe, ki delajo zanikrne ali povprečne dogodke in dogajanja ter za njih zahtevajo lokalni zvezdniški status. Pa naj nam nikakor ne bo merilo vrednosti tujina in svetovne metropole, nam bo merilo vrednosti "prestolnica" Ljubljana.

Mi se na vse, kar niso socialistične "vrednote" in naša socialistična vrhuška, direktno poserjemo in smo zato napredni in "liberalni" (kako kletvico so socialisti naredili s svinjsko prisvojitvijo termina). Mi ne rabimo etike in morale, odgovornosti in nagrade za odgovornost, vzročno posledičnega reda, logike in koherentnosti, pravnega reda, nas naj kar vodijo tisti, ki so na to navajeni in jim po ius primae noctis pripada.
FIN-505995 sporočil: 109
[#2700039] 02.03.18 13:20
Odgovori   +    22
V srednji šoli nam je profesor fizike postavil sledečo trditev: Čez noč se je vse na svetu zmanjšalo za polovico. Dokažite, da nimam prav! Z lahkoto, smo dejali. Vzamemo meter in izmerimo. Profesor pa: Tudi METER se je zmanjšal za polovico.
Opletanje s takimi in drugačnimi primerjalnimi študijami javnega sektorja so sramota za našo inteligenco. Primerjati javni sektor neke države z javnim sektorjem druge države, bog ne daj s povprečjem držav, je čista manipulacija. Storitve so različne in kvaliteta storitev je različna. Bistveno pa je, da je, da imajo storitve ali produkti javnega sektorja monopolen položaj in monopolno določeno ceno. Temu bi se lahko še izognil in se odločil, da takih storitev in produktov pač ne potrebujem. Zato so si politiki, birokrati in inteligenca, ki se napajajo iz državnih jasli, izmislili ne samo davke, pač pa so prisilili državljane, da obvezno uporabljajo te storitve. Tako totalitarno obnašanje, lastno tako komunizmu, fašizmu, nacizmu in socialni državi, so prikazali kot demokratične politične odločitve osnovane na strokovnih podlagah. Tudi to jim ne zadostuje, zato morajo občasno producirati članke in komentarje, ki naj bi dokazovali, da je vse normalno. FUJ, FEJ in še enkrat FUJ!
rename sporočil: 9.545
[#2700043] 02.03.18 13:31 · odgovor na: FIN-505995 (#2700039)
Odgovori   +    3
No ja, če se je (samo) vse na svetu zmanjšalo za polovico, potem je dokazati, da to ni res sila enostavno: namreč dan traja še kar 24 ur :-P
FIN-505995 sporočil: 109
[#2700046] 02.03.18 13:35 · odgovor na: rename (#2700043)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: FIN-505995 02.03.2018 13:38
Tako kot meter se je tudi ura zmanjšala za polovico. Meter ima še vedno 100 centimetrov ali 1000 milimetrov in ura ima še vedno 60 minut, minute pa 60 sekund.
mimoidoci sporočil: 5.052
[#2700056] 02.03.18 13:50 · odgovor na: FIN-505995 (#2700046)
Odgovori   +    3
[FIN-505995]
Tako kot meter se je tudi ura zmanjšala za polovico. Meter ima še vedno 100 centimetrov ali 1000 milimetrov in ura ima še vedno 60 minut, minute pa 60 sekund.
rename je hotel samo povedati, da je po novem dan dolg 48 ur.
rename sporočil: 9.545
[#2700058] 02.03.18 13:58 · odgovor na: FIN-505995 (#2700046)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: rename 02.03.2018 14:06
[FIN-505995]
Tako kot meter se je tudi ura zmanjšala za polovico. Meter ima še vedno 100 centimetrov ali 1000 milimetrov in ura ima še vedno 60 minut, minute pa 60 sekund.
Ampak samo na Zemlji.
Vesolje pa je ostalo nespremenjeno, torej...? :-P
(Ker pa dan še naprej traja 24ur, je to dokaz, da učitelj nima prav... če bi imel, bi trajal 48ur... pot okrog sonca pa trajala 2 leti, ja? ;-))
rename sporočil: 9.545
[#2700061] 02.03.18 14:04 · odgovor na: mimoidoci (#2700056)
Odgovori   +    7
[mimoidoci]
> [FIN-505995]
> Tako kot meter se je tudi ura zmanjšala za polovico. Meter ima še vedno 100 centimetrov ali 1000 milimetrov in ura ima še vedno 60 minut, minute pa 60 sekund.

rename je hotel samo povedati, da je po novem dan dolg 48 ur.
;-)
Pa sploh ne bi bilo slabo: pazi - spiš 8 ur, 40 oddelaš, potem si pa cel teden frej :-))))
RudiKl. sporočil: 11
[#2700071] 02.03.18 14:31 · odgovor na: tstih (#2700019)
Odgovori   +    3
Tstih, najprej hvala za dolg komentar, ki si zaradi truda zasluži odgovor (kar sicer počnem redko).

Precej tezko ctivo. Ze dolgo je, odkar sem zadnjic kaj pokomentiral. Na splosno je kvaliteta kolumen na Financah padla. Morda bi moral spet jaz kaj napisati, ker tole ni nic. Pojdimo po vrsti.
1. Med objektivne omejitve se podtakne propagandni konstrukt zaostrene tekme (»proti dnu«).
Kaj hudica pa je to "tekma proti dnu". Kdo je to dokazal, kdo kvantitiziral? Ko rast standarda uziva prakticno cel planet, kdo tece proti dnu in v kaksnem smislu?

Na zalost sem zaradi omejenega obsega prisiljen "rezati" argumentacijo - o dirki proti dnu sem pisal že na več mestih, gre pa za tezo, da je država "ujeta" v globalni kontekst nižanja davkov in erozije davčne progresije (že želite, vam lahko pošljem podatke), kar ob ob vse večjih zahtevah - npr. zaradi dolgoživosti, potreb po vse življ. izob, postavlja javne finance "pred zid" (objektivna omejitev). Vaša trditev glede standarda je sicer problematična iz večih vidikov - eden je gotovo okoljski. Višanje tega standarda generira ogromne količine ek. migrantov, ogromne stroške, ki se valijo na prej omenjene javnofinančno "obubožane" države. Nujna bo omejitev (razvitih) in razdelitev - ni etično odrekati pravico do osnov. ek. standarda tistim, ki jih pesti pomanjkanje osnovnega.

2. Avtor pise, da "brez izkrivljanja realnosti namreč skoraj ni mogoče predstaviti partikularnih interesov/apetitov kot nečesa, kar prispeva k občemu dobremu". Pa je avtor definiral obce dobro? Kako se po njegovi definiciji partikularni interes razlikuje od obcega dobrega? Je nekaj, kar je dobro za 51% ljudi in slabo za 49% ljudi, obce dobro ali je to partikularni interes? To je treba malo podkrepiti, sicer je obce dobro zgolj drugo ime za prevlado.

Obče dobro (tudi o tem sem že večkrat pisal) je zagotavljanje ekonomske, fizične, pravne in okoljske varnosti za vse živeče v neki družbi. Tega lahko npr. erodira zahteva, da voda ni pravica, zahteve interesnih skupin po višjih plačah (npr. zdravnikov ali direktorjev javnih zavodov), ki odvzemajo prostor za zaposlovanje npr. novih zdravnikov, skrbnic za ostarele; lobiranje za razbremenitve ipd., ki npr. vodijo v krepitev strukture neenakih možnosti, krepitev nasilja, ipd. Npr. 1% večja revščina vodi do 4% več kriminala. Sicer je o tem, kaj vse vpliva na tako def. obče dobro, ogromno napisanega. Z veseljem posredujem.

3. Avtor pise "Slovenija beleži robustno, nadpovprečno gospodarsko rast, v okviru katere so od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za 19-krat, s 169 milijonov evrov na 3,2 milijarde"
To nic ne pove, dragi sociolog. Vlagateljem je pomembno koliksni so donosi na kapital, v primerjavi z drugimi (moznimi) nalozbami? Slabi, zmerni ali izjemni? Ne za koliko se dobicek eno leto razlikuje dobicka od drugo leto, brez referencne tocke.

Razumem, da takšna primerjava dobičkov za vlagatelje ni merodajna, ampak gledanje vlagateljev je eno (in je seveda legitimno), gledanje sociologov in drugih analitikov družbe pa je drugačno (ki se ga, razumem zakaj, dojema kot nelegitimnega). Sicer je bil ta del komentarja jasno ciljan (pešajoča lokomotiva), vaš komentar pa, vsaj zdi se tako, "sili" nekam drugam.

4. Avtor pravi, da poraba javnega sektorja v velikem delu poteka v zasebnem sektorju, potrošnja države je poleg potrošnje vseh gospodinjstev integralni del agregatne potrošnje in s tem BDP.
Kar je lepo. Toda v teoreticnem svetu, kjer javni sektor sploh ne bi obstajal, bi bilo se vedno isto. Zato sam ucinek potrosnje ne pomeni veliko (je broken window falacy, sploh pri potrosnji nad 20% BDP). Bolj pomembno, kaj za ta denar dobimo.

Vsekakor se strinjam, da je najbolj pomembno, kaj za ta denar dobimo. In semkaj velja usmeriti napore. Ampak ne preko pavšalni analiz (preveč, parizitstvo, ukiniti ipd.). Sicer se z vaso tezo o "teoretskem svetu" ne strinjam. Najprej zato, ker je ni mogoče prevriti, predvsem pa za to, ker določene storitve, ki so kratkoročno tržno nezanimive (in jih zato financira država) na dolgi rok še kako koristijo in prispevajo k BDP. Zgodba o drugem tiru in problemu privabljanj zas. kapitala je le ena izmed njih. Lahko pa bi jih našteval "do jutra". Drugače, niti približno ni mogoče braniti vašo tezo, da bi bilo "vse enako".

5. Trditev "Sicer je analiza Evropske centralne banke (ECB: Comparing fiscal multipliers across models and countries in Europe, 2015) pokazala, da je za zmanjšanje javnega dolga, za kar se zavzema tudi GZS, v povprečju bolj učinkovito dvigovanje davkov kot pa krčenje javnih izdatkov. Zadnje ima namreč večji negativni multiplikacijski učinek na BDP."
je izmisljena. Omenjena studija je ugotovila, da ZACASNI dvigi davkov delujejo bolje od ZACASNEGA znizanja javne porabe, da pa je srednjerocno in dolgorocno davcno razbremenjevanje (dohodkov) pozitivno.
Ce uporabim, kar originalni citat:"Temporary reductions in government consumption are typically associated with larger short-run GDP effects than temporary increases in tax rates." To je branje ala Luka Mesec.

Teza ni izmisljena. To potrjujete tudi tako, da jo navedete z dodatno obrazložitvijo, ki pa je "country specific". Drugače, prvi del sem navedel zato, ker je robusten. Gotovo razumete pomen in razliko.

6. Avtor omeni, da "Slovenija pri javnem sektorju nekoliko izstopa "le po deležu zaposlenih v javnem sektorju med vsemi zaposlenimi".
Javni sektor JE mnozica vseh mnozic drzavnih zaposlenih. Govoriti, da je javna uprava zmerna, javni sektor pa velik je tako, kot ce bi rekel, da je drzavni proracun stabilen, proracuni drzave pa ne ravno.
To, da "nekoliko izstopamo po delezu zaposlenih," (ki jih, ce se prav spomnim, merimo preko plac) pomeni, da je pac toliko manj investicij, ki jih avtor prodaja pred to njegovo mislijo.

Zadevo je pač potrebno gledati v kontekstu. Kar, še enkrat, ne pomeni, da ni pomembno, kaj dobimo za ta denar. Je pa nekaj drugega v vaši izjavi, kar je popolnoma zgrešeno - ideja, da se davčna razbremenitev (na račun krčenja javne porabe) avtomatsko prelevi v investicijo. To pač ne drži in kaže na ideloško pristranost.

7. Omeni "Dejstvo, da se Slovenija visoko uvršča na lestvicah, ki ne merijo le ekonomskih kategorij – indeks človekovega razvoja, indeks družbenega razvoja, Bertelsmannov indeks socialne pravičnosti."
...in po vseh drugih sortah 'indeksov za zamagljivanje' in luzerje. Npr. zaradi izjemno redke poseljenosti smo najbolj zeleni, skroz. Pejmo naokoli razlagat, da je to zaradi 'aktivne zelene politike'.

Tudi ta vaš argument je, oprostite, deplasiran in kaže zgolj na željo po diskreditaciji in vašo enodimenzionalnost - indeksi za luzerje - kaj bi naj to pomenilo? Me je kar "strah" vprašati kaj je za vas zmaga. Drugače, sam nikakor ne zavračam pomena "ekonomskih lestvic" (kot vi očitno neekonomske). Opozarjam le na to, da je slika "kje Slovenija je" bolj kompleksna. Če je to "luzerstvo", potem sem vesel, da sem "luzer".

8. ...kjer se nato vsiljuje lažna dilema »ali socialna pravičnost ali konkurenčnost«. Dejstvo namreč je, da imajo mnoga najbolj konkurenčna gospodarstva – Nemčija, Nizozemska, skandinavske države – visok indeks socialne pravičnosti.
Ravno obratno je.
Vsak normalen clovek ve, da svoboda ni nujno obratno sorazmerna varnosti. Npr. s tem, ko vstopite skozi vrata Auschwitza in izgubite vso svobodo ne postanete nic bolj varni.
Le sindikatom je v interesu da sirijo lazno dilemo, da vec ekonomske svobode pomeni manj varnosti.
Npr. vse te drzave zgoraj (z izjemo Nemcije od sedanje koalicija dalje) npr. nimajo niti uzakonjene minimalne place. Nizozemci imajo vec kot pol otrok v zasebnih solah, Svedje so prvi na kontinentu uvedli solske voucherje. Clovek bi pomislil da so zato strahovito socialno nepravicne. Ampak niso.

Tega ne razumem. Tudi sam pravim, da je dilema med konkurencnostjo in varnostjo, lažna. Kar kažejo primeri zgoraj.

9. Kot v svojem zapisu pokaže filozof Boris Vezjak, je šlo za tipičen primer argumentacijske popačitve Tako se mu zdi? Vecina je le ponovno opazila, da tudi Boris Vezjak nima pojma o cem govori. Saj enako kot njegov mlajsi kolega Luka Mesec tudi on se nikoli od znotraj ni videl stavbe zasebnega sektorja (v njihovem besednjaku t.i. "narodnega gospodarstva"), ali npr. vsaj pogledal v statistiko kdo bolje placuje delavce - izvozniki ali lokalpatrioti.

Če bi prebrali zapis BV, bi ugotovili, da je jasno izrekel, da se ne spušča v vsebino, ampak zgolj v to kaj je bilo povzeto oziroma izpuščeno, dekontekstualizirano.

10. Kar sicer močno spominja na tisto, kar v preizpraševanju banalnosti zla zapiše filozofinja in politična teoretičarka Hannah Arendt. Odsotnost kritičnega mišljenja v kontekstu zaslepljene vere v »prave« in »dokončne« rešitve (ki to nikoli niso) namreč vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma.
Ja, saj se kar strinjam z vami, da je tisti, ki je proti subvencijam za dojenje kokerspanjelov, zbanalizirano zlo. Ampak, najbrz nekoliko
drugace dojemam "zbanalizirano zlo". Kot nekaj, kar ne izhaja iz kritiziranega, ampak iz vas; vi ste en banalizator zla.

Se bojim, da na tem mestu iz vas veje zgolj grenčina, zato se na ta del zapisa ne bom odzval.

11. Kultura zmerjanja je torej simptom jeze, razočaranja nad oligarhičnim kapitalizmom, ki je »povozil« demokracijo in ki se
Da mi je vedeti, kje konkretno ste vi doslej izkusili ta kapitalizem. V drzavnih solah? V drzavnih bolnicah? V drzavnih bankah?
V drzavnih zavarovalnicah? V drzavnih vrtcih? Na drzavni televiziji? V drzavnih domovih za upokojence? Na drzavnih pokopaliscih?
V drzavni umetnosti? Pri odmerjanju drzavne pokojnine? Pri drzavnih komunalnih storitvah? Ali pri dodeljevanju drzavnih kultirnih subvencij?

Spoštovani, komentarjev ne pišem zase "iz sebe", ampak na podlagi podatkov. Pa vseeno. Kapitalizem sem na primer izkusil tako, da sem za časa svojega bivanja v ZDA eno noč trepetal za življenje kolega, ki je ob prometni nesreči zaradi odsotnosti zdr. zavarovanja zavrnil prevoz v bolnišnico (čeprav je utrpel hud pretres možganov); tako, da so mi v logiki "tekme vseh proti vsem" pred očmi vrteli strelno orožje; tako, da sem od 16 leta naprej delal v tovarnah, skladiščih, tudi izmensko (sicer počitniško), nato "redno"/prekarno (preko ŠS) v trgovskem sektorju.


T.

Lep pozdrav,
Rudi.
FIN-454644 sporočil: 6.581
[#2700080] 02.03.18 15:14
Odgovori   +    19
Ko Crnkovic primitivno zmerja, govori o kulturi zmerjanja. Kar se pa kulture in ustvarjalnosti tice, je pa takole. Ce jo placujemo, smemo povedati, ali nam je vsec ali ne in ce, zakaj. Ali se nam nekaj zdi umetnost ali ne. Nihce nas ne vprasa, ali jo kupimo in placamo. Placamo in pika. Vzamejo.Ce dama doma pocne nespodobnosti s psi, je to verjetno njena zasebna stvar. Ce pa to javno pocne in za nas denar, pa to ni vec njena zasebna stvar. Ze od Shakesparea dalje velja: ce ti ogledalo pokaze grd obraz, ne krivi za to ogledala.
mimoidoci sporočil: 5.052
[#2700083] 02.03.18 16:01 · odgovor na: rename (#2700061)
Odgovori   +    5
[rename]
> [mimoidoci]
> > [FIN-505995]
> > Tako kot meter se je tudi ura zmanjšala za polovico. Meter ima še vedno 100 centimetrov ali 1000 milimetrov in ura ima še vedno 60 minut, minute pa 60 sekund.
>
> rename je hotel samo povedati, da je po novem dan dolg 48 ur.

;-)
Pa sploh ne bi bilo slabo: pazi - spiš 8 ur, 40 oddelaš, potem si pa cel teden frej :-))))
:)) zajebano bi bilo, če bi v tako preobilnem prostem času rad bral knjige od katerih bi bila vsaka pol krajša, ali pa gledal tenis, ki bi trajal samo en set. Na pol manjši monitor računalnika, telefona, tablice pa sploh ne bi hotel več prešaltat, sploh pa zato, ker bi bila površina takega monitorja štirikrat manjša, jebemti. Pa smo naenkrat pri paradoksu, da vsega ni mogoče zmanjšati ravno na pol.
depersin sporočil: 9.420
[#2700086] 02.03.18 16:45
Odgovori   +    13
čas vnosa: 02.03.18 16:25
Se vidi, da se bližajo volitve. Ali histerični napadi na desnico nakazujejo, da se obeta zmaga desnici?
abohte sporočil: 1.918
[#2700091] 02.03.18 17:35
Odgovori   +    11
Zadnja sprememba: abohte 02.03.2018 17:42
Ste pa sociologi res zanimivi fičfiriči. Ne vem, če ima še kakšna skupina ljudi tako veliko slepo pego, kot jo imajo mnogi slovenski sociologi.

"Animacija ni problematična le zato, ker implicira, da se vlakec ustavlja, da lokomotiva peša – Slovenija beleži robustno, nadpovprečno gospodarsko rast, v okviru katere so od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za 19-krat, s 169 milijonov evrov na 3,2 milijarde. Problematična je tudi zato, ker umetno ločuje javno (vagoni) od zasebnega (lokomotiva), čeprav med njima obstaja organska vez oziroma soodvisnost; ker pavšalno implicira, da je javni sektor »prenapihnjen«."

Animacija je torej problematična... Ne, napačna, kar problematična. Če to izreče sociolog, si predstavljam, da mora biti takšna animacija tako problematična, da predstavlja problem za širšo družbo. Vsaj jaz, morda pa še kdo, si po prebranem razlagam, da avtor povezuje animacijo s podpihovanjem kulture zmerjanja, če že ne fašizma.

V kolumni Perverzije v javnem sektorju (pa sem ponucal 2 žetona) Klajnšek npr. zapiše:
"Učinki »Kuštrinove vojne« pa se ne končajo pri stabilnosti vlade in javnih financ. Že tako iritirana javnost je zaradi nje iritirana še bolj."

On torej meni, da je bila javnost iritirana zaradi Kuštrina (in, kot je napisal v isti kolumni, užaljena zaradi Mramorja). Prepričan sem, da je tisti, ki krivdo za svoje čustveno stanje pripisuje drugemu, nezrel. Ampak Klajnšek nezrelost pripiše kar Fidesu:
"Prvič, Fides se vede nekako tako kot debeluh, ki za razmeroma slabo obloženo mizo s polnimi usti govori, da je res zelo lačen in da zato njemu pripada večji del na mizi razpostavljene hrane. Ko opazi prezir, jezo preostalih navzočih, ves začuden vpije o krivici, o nerazumevanju (njegove lakote). To kaže ne le na aroganco in pohlep, ampak tudi na nesposobnost empatije. Še več, kaže na infantilnost."

Debeluh, polna usta, vpije, aroganca, pohlep, nesposobnost empatije, infantilnost, ko preberem zgoraj naštete besede lahko le zavzdihnem: jebi ga, res ne razumem, zakaj je GZS tvegala in zaradi vlakca z vagončki podpihovala kulturo zmerjanja. GZS ima očitno resne probleme v PR sektorju.

Klajnšek tudi problematizira prispodobo lokomotive in vagončkov, tako da zanjo zapiše: "Problematična je tudi zato, ker umetno ločuje javno (vagoni) od zasebnega (lokomotiva), čeprav med njima obstaja organska vez oziroma soodvisnost;"

Osebno se s tem sicer strinjam. Poznam pa nekoga, ki se s tem očitno globoko ne strinja, in sicer Rudija Klajnška iz l. 2016. Slednji je namreč zapisal: "vedno pa velja, da so tisti, ki so zaposleni v javnem sektorju, zgolj 'služabniki' javnosti. Opravljajo službo v javnem, ne pa zasebnem interesu. Kdor tega ne razume, bi moral razmisliti o svoji poklicni poti. Če tega razmisleka ni sposoben opraviti, bi to zanj v imenu javnosti moral opraviti delodajalec." Zapisano si lahko razlagam na različne načine najbolj strah, če še jaz manipuliram s to besedo, kot Klajnšek(2018) v odgovoru Štihu, pa me je tiste, da Klajnšek(2016) zaposlenim v javnem sektorju ne priznava zasebnega interesa. Če slednji res tako razume zaposlene v javnem sektorju, se nismo premaknili prav dosti od sužnjelastniške družbe (le da beli platažnik ni več posameznik, ampak kolektivni duh).

Ob tem se še sprašujem, kje je bil Klajnšek(2015), ko se je decembra v slovenskem medijskem prostoru govorilo o vračanju v srednji vek, o zmagi mračnjaških sil itd. Kje? Se je ukvarjal z identifikacijo "Drugega"?

"O tem, kako »daleč« smo, je mogoče presojati na podlagi dokumenta, razstavljenega v Muzeju holokavsta v ZDA. Ta namreč govori o zgodnjih znamenjih fašizma, med katere sodi: nacionalizem, prezir do človekovih pravic, identifikacija 'Drugega' (torej drugačnega) kot sovražnika, poudarjanje pomena vojske, obsesivno ukvarjanje z nacionalno varnostjo, seksizem, nadzor nad mediji, prepletanje religijskega in političnega, zaščita korporativnih interesov, zatiranje delavcev, preganjanje sindikatov, prezir do intelektualizma in (nezabavne) umetnosti, razraščanje sistemske korupcije ter lažirane volitve."

Pa poglejmo, kako daleč smo. Je kdaj v človeški zgodovini religija imela manjši vpliv na politiko, kot ga ima danes? Je kdaj v zadnjih 60 letih svet namenil manj denarja vojski (relativno glede na BDP seveda), kot namenja danes? Se je kdaj v zadnjih 60 letih več pisalo o pravem in namišljenem seksizmu, kot se danes? Se je kdaj v zadnjih 60 letih posameznik manj identificiral z državo, kot se danes?

Zaradi zapisanega si je smiselno postaviti naslednja vprašanja: ali res razumemo posledice razkroja religije, ki je postavila temelje skupni Evropi? Ali res razumemo posledice pretirane skrbi dežurnih dušebrižnikov, ki kot inkvizitorji pred 500 leti mislijo, da razumejo družbo in ljudem (preko pravnega reda) vsiljujejo, kako naj bi živeli? Ali res razumemo posledice vtikanja družbe v družino? Ali res razumemo posledice razkroja družine? Ali res razumemo posledice reakcije tistih dušebrižnikov, ki jih spreleti smrtonosni srh ob najmanjši manifestaciji človeških čustev?

Agresivno vedenje je evolucijska značilnost človeka. Deal with it.

"People Who Can't Control Themselves Control The People Around Them."
Na tem stavkom bi se lahko mi vsi zamislili.
menim sporočil: 5.818
[#2700092] 02.03.18 17:46 · odgovor na: mimoidoci (#2700083)
Odgovori   +    2
[mimoidoci]
Na pol manjši monitor računalnika, telefona, tablice pa sploh ne bi hotel več prešaltat, sploh pa zato, ker bi bila površina takega monitorja štirikrat manjša, jebemti.
Mene vse to ne bi motilo, saj bi bili manjši - in to kar pol manjši. :)
denac sporočil: 22.359
[#2700196] 03.03.18 16:53
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: denac 03.03.2018 16:54
Nič pa ni v članku omenjeno nameravano spreminjanje ustave zaradi privatnih šol, ki ne ustrezajo levici, ker bi si državo rada uredila po svoji meri. Konkretno spreminjanje ustave je precendens, ker bi levica rada obšla predhodno priporočilo ustavnega sodišča, to priporočilo pa ji ni všeč in bi zaradi tega spremenila kar ustavo. Spreminjanje ustave na tak način vodi v diktaturo.
V članku niso omenjene čakalne vrste v zdravstvu. To je problem, ki se tiče vseh. Tako dolgih čakalnih vrst nismo imeli nikoli. Če je gospodarstvo v vzponu, bi se čakalne vrste morale zmanjševati. Je sicer poenostavljeno, ampak vladarjev čakalne vrste ne brigajo. Oni pridejo na vrsto TAKOJ!!!
vickibedi sporočil: 10.135
[#2700197] 03.03.18 17:14
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: vickibedi 03.03.2018 17:17
Pred časom se mi je kar nekaj zrolalo v glavi, mislim dobesedno v službi, nobenega alkohola, samo stres in kakšna kava preveč, pa sem šel na urgenco. Tam me pričaka ena mlada zdravnica. Bejba se postavi, takole 5cm od mene in mi pravi da bo testirala moje ravnotežje. Jaz pa smrdim po kozlanju in ko ji diham v ksiht, mi je malo nerodno. Ampak sem prestal ta test, če bi zmerila še mojo erekcijo, bi gotovo prestal ta test s 5+.

.. še komad youtu.be/gnWuPueDLHw?t=3802

Zdravniki, mislim tisti ki so dobri, si prav zagotovo zalužijo svojo plačo, o tem ne dvomim.
Ok, ampak...
Zakaj so ostali v javnem sektorju, zakaj niso šli na svoje ?
Zakaj mi živimo v Sloveniji, zakaj nismo šli kam drugam, kje je bolje ?
vickibedi sporočil: 10.135
[#2700206] 03.03.18 18:29 · odgovor na: FIN-505995 (#2700039)
Odgovori   +    1
[FIN-505995]
V srednji šoli nam je profesor fizike postavil sledečo trditev: Čez noč se je vse na svetu zmanjšalo za polovico. Dokažite, da nimam prav! Z lahkoto, smo dejali. Vzamemo meter in izmerimo. Profesor pa: Tudi METER se je zmanjšal za polovico.
Dober je bil ta vaš profesir, mislim klasična zgodba za fizika. Pri nas je bil eden ki je štel odboje sveč v ogledalih, ki so šla v neskončnost...
Opletanje s takimi in drugačnimi primerjalnimi študijami javnega sektorja so sramota za našo inteligenco. Primerjati javni sektor neke države z javnim sektorjem druge države, bog ne daj s povprečjem držav, je čista manipulacija. Storitve so različne in kvaliteta storitev je različna. Bistveno pa je, da je, da imajo storitve ali produkti javnega sektorja monopolen položaj in monopolno določeno ceno. Temu bi se lahko še izognil in se odločil, da takih storitev in produktov pač ne potrebujem. Zato so si politiki, birokrati in inteligenca, ki se napajajo iz državnih jasli, izmislili ne samo davke, pač pa so prisilili državljane, da obvezno uporabljajo te storitve. Tako totalitarno obnašanje, lastno tako komunizmu, fašizmu, nacizmu in socialni državi, so prikazali kot demokratične politične odločitve osnovane na strokovnih podlagah. Tudi to jim ne zadostuje, zato morajo občasno producirati članke in komentarje, ki naj bi dokazovali, da je vse normalno. FUJ, FEJ in še enkrat FUJ!
Produkti javnega sektorja so pač nekakšen nebodigatreba, nekaj za kar daš na koncu itak preveč in navsezadnje brez katerih storitev ne moreš živeti, v pa SLO pa sploh ne.
V primerjavi z VB, kjer je povprečna penzija iz I. stebra cca 30% plače, ostalih 30% pa je iz II. stebra (skupaj torej cca 60%, podobno kot v SLO skupaj v I. stebru), smo torej nekako bolj nagnjeni k temu, da zaupamo I., torej recimo socialističnemu stebru. Ampak to pač stane (ni zastojn) in da izvlečeš ta denar iz prebivalostva, potrebuješ pač diktaturo (nihče pač noče dati prostovoljno). To je to, imamo tročno to kar si želi večina :)
www.youtube.com/watc...OnSh3QlpbQ
natasasuh sporočil: 6
[#2700223] 03.03.18 20:09 · odgovor na: RudiKl. (#2700071)
Odgovori   +    13
Zadnja sprememba: natasasuh 03.03.2018 20:28
Pozdravljeni,

vse argumentacija in dejstva, ter trud kasneje pri zagovoru spoštujem. Sedaj pa vam bom zastavil nekaj preprostih vprašanj o javnem sektorju.

Koliko delovnih mest v javnem sektorju je prevrednotenih oziroma bi jih morali ponovno ovrednotiti? Npr. farmacevtke v lekarni? Ali potrebujemo toliko magister farmacije v lekarni, kjer se večinoma izdajajo le zdravila po receptu (ki predpiše zdravnik) oziroma brez recepta (kjer lahko vlogo svetovalca odigra marsikateri navadni prodajalec)? Ali ne bi bilo smiselno, da tako izbobraženi kader opravlja delovna mesta z dodano vrednostjo v gospodarstvu? Ali potrebujemo za načelnika upravne enote magistre, doktorje...V gospodarstvu npr. v trgovinah za vodenje večjega števila delavcev to nalogo opravlja človek s srednjo izobrazbo? Velik del argumentov sindikatov je, da je v javnem sektorju več delavcev višje izobraženih, ampak le zato, ker je zato tako napisan zakon oziroma je to veljajo 30 let nazaj. Ali potrebujemo toliko knjižnic v dobi digitalizacije in toliko zaposlenih knjižničarjev, ali bi to lahko zmanjšali za polovico, knjižnice pa bi bile s pomočjo tehnologije odprte tudi dlje (tiste, ki bi bile, in ne bi bilo nekih poletnih delovnih časov). Da ne govorim o ureditvi raznih birokrastkih postopkov na občini, upravnih enotah, ki bi jih lahko rešili računalniški programi...

Ali potrebujemo na faksih toliko programov, kot je razpisanih? Npr. 4 ali 6 smeri Politogolije na FDV - ju? Ni to potrata vseh potrat in nesmisel? Teh programov je izjemno veliko na veliko faksih, in ne velja samo za FDV, Ekonomske fakse...

Ali ni smešno, da bi bil marsikateri izšolani učitelj pripravljen delati za veliko nižjo plačo, kot njihovi dobro situirani kolegi? Ker smo jih na žalost sfinancirali in izobrazili preveč? Ampak ta delovna mesta so najbolj "glasna", da ne govorim kakšne sovražne besede in govore je bilo slišati pri "izobraženi" eliti na protestih. Po mojem mnenju najbolj primitvna (na tanki meji dobrega okusa) skupina v javnem sektorju (tako se je izkazalo na protestih), čeprav najbolj "izobražena". Njihova gesla in vzkliki, nisem mogel verjeti svojim očem...

Ali ne bi bilo smiselno na srednje šole uvesti predmet osnove ali seznanitev s programiranjem namesto gospodinjstva (kjer si itak večina učiteljev nabira ure in viša plačo) oziroma uvedbo ekonomije, da bodo otroci in odrasli v življenju vedeli osnove ekonomskega sistema, denarja...Ali potrebujemo učitelje, ki v šoli samo narekujejo in delajo učne predmete še bolj dolgočasne, kot itak so? Na šolah pa nobenega pravega nadzora kakovosti. Enkrat učitelj zmeraj učitelj...

Ne bi bilo smiselno namesto milijardo dvesto in ne vem koliko namesto v drugi tir, raje vložiti v nižje davke in tako spodbuditi delovna mesta z dodano vrednostjo (npr programerje v gospodarstvu), kot pa da se z denarjem mastijo neki kvazi gradbeniki?

Namesto, da država intervinira z ne vem kakšnimi subvencijami gospodarstvu naj se ustrezno zniža davke za to vsoto. Pri subvencijah gre za leglo korupcije in konkurenčen zagon velikokrat nekonkurečnim.

Kar hočem povedati je, da bi moral javni sektor doživeti ultra reformo, potem bi lahko sindikati odšli na ulice in dejali, da delajo v prid vsem državljanom in ne bi bile skupine, ki delamo v gospodarstvu jezne in prikrajšane, ter se počutile izigrane. Nikakor mi ni vseeno, ko pogledam na svojo plačilno listo, plačan DDV, davek od dobička kam gre ta moj denar. Denar se troši neracionalno kar počez in to boli, močno boli. Medtem pa si sam lahko privoščim manj, vsake toliko časa pa preseneti nov davek. Priviligrane skupine v javnem sektorju pa si s stavko višajo plače, brez resnega razmislega kako narediti sistem bolj učinkovit in racionalen, ter če si višjo plačo njihova delovna mesta v 21. stoletju res zaslužijo? Ali se višajo na podlagi argumentov izpred 30 - 50 let?

Vabim vas gospod profesor, da pridete v kakšno mikro podjetje in se na lastne oči prepričate koliko denarja je potrebno ustvariti, da si lahko izplačate plačo, ki jo sedaj zaslužite vi na vaši poziciji.

In ne nisem ultra kapitalist, sem le človek, ki mora vsak evro prekleto dobro naložiti/tvegati, da iz tega nastane 1,06 €. Mnogo neprespanih noči, takšnih, ki jih mnogokdo v javnem sektorju nikoli ne bo doživel.

S spoštovanjem
FIN-454644 sporočil: 6.581
[#2700243] 04.03.18 08:41 · odgovor na: natasasuh (#2700223)
Odgovori   +    11
Na najvecji kulturni praznik predstavnik kulture, ki odloca, kaj je vrhunsko in kaj ne, zmerja kot svinjski pastir vse, ki so v slavnostni dvorani, vkljucno z ministrom. In minister mu ne odgovori tega, o cemer pisejo mediji: da so v zadnjih letih zaposlili 500 novih kulturnikov. To pomeni, da vrh kulture ni primeren.
RudiKl. sporočil: 11
[#2700533] 05.03.18 20:19 · odgovor na: natasasuh (#2700223)
Odgovori   +    1
Pozdravljeni. Hvala za vaša vprašanja – spodaj moj poskus odgovorov.

Pozdravljeni,

vse argumentacija in dejstva, ter trud kasneje pri zagovoru spoštujem. Sedaj pa vam bom zastavil nekaj preprostih vprašanj o javnem sektorju.

Koliko delovnih mest v javnem sektorju je prevrednotenih oziroma bi jih morali ponovno ovrednotiti? Npr. farmacevtke v lekarni? Ali potrebujemo toliko magister farmacije v lekarni, kjer se večinoma izdajajo le zdravila po receptu (ki predpiše zdravnik) oziroma brez recepta (kjer lahko vlogo svetovalca odigra marsikateri navadni prodajalec)? Ali ne bi bilo smiselno, da tako izbobraženi kader opravlja delovna mesta z dodano vrednostjo v gospodarstvu? Ali potrebujemo za načelnika upravne enote magistre, doktorje...V gospodarstvu npr. v trgovinah za vodenje večjega števila delavcev to nalogo opravlja človek s srednjo izobrazbo? Velik del argumentov sindikatov je, da je v javnem sektorju več delavcev višje izobraženih, ampak le zato, ker je zato tako napisan zakon oziroma je to veljajo 30 let nazaj. Ali potrebujemo toliko knjižnic v dobi digitalizacije in toliko zaposlenih knjižničarjev, ali bi to lahko zmanjšali za polovico, knjižnice pa bi bile s pomočjo tehnologije odprte tudi dlje (tiste, ki bi bile, in ne bi bilo nekih poletnih delovnih časov). Da ne govorim o ureditvi raznih birokrastkih postopkov na občini, upravnih enotah, ki bi jih lahko rešili računalniški programi...

-- Se strinjam praktično z vsem izrečenim. Mnogo delov JS je odveč, znotraj obstojijo huda neravnovesja – direktor študentskega doma je npr. uvrščen višje od dekana fakultete. Drugače, sam bi si želel, da se JS temeljito prevetri; da tisti, ki v njem delajo razumejo, da so najprej v službi javnosti (ne pa v službi »svojega žepa«).

Ali potrebujemo na faksih toliko programov, kot je razpisanih? Npr. 4 ali 6 smeri Politogolije na FDV - ju? Ni to potrata vseh potrat in nesmisel? Teh programov je izjemno veliko na veliko faksih, in ne velja samo za FDV, Ekonomske fakse...

-- Tudi s tem se strinjam, ampak še bolj neverjetno je, da se preko koncesij (javni denar) odpirajo zasebne visokošolske ustanove, ki marsikdaj izobražujejo kadre, ki jih je že tako ali tako preveč. Ob tem se vsak poskus odprave takšnega sistema močno napada. Predvsem iz »desne«. O tem sem pisal v »Družba znanja po butalsko«, več najdete tudi na www.rtvslo.si/sloven...zem/443057

Ali ni smešno, da bi bil marsikateri izšolani učitelj pripravljen delati za veliko nižjo plačo, kot njihovi dobro situirani kolegi? Ker smo jih na žalost sfinancirali in izobrazili preveč? Ampak ta delovna mesta so najbolj "glasna", da ne govorim kakšne sovražne besede in govore je bilo slišati pri "izobraženi" eliti na protestih. Po mojem mnenju najbolj primitvna (na tanki meji dobrega okusa) skupina v javnem sektorju (tako se je izkazalo na protestih), čeprav najbolj "izobražena". Njihova gesla in vzkliki, nisem mogel verjeti svojim očem...

-- Tako kot zapišem v »Pervezijah v javnem sektorju« in v zadnji kolumni – sprevračanj in apetitov je povsod (pre)več, enako kot nerazumevanja (na obeh straneh).

Ali ne bi bilo smiselno na srednje šole uvesti predmet osnove ali seznanitev s programiranjem namesto gospodinjstva (kjer si itak večina učiteljev nabira ure in viša plačo) oziroma uvedbo ekonomije, da bodo otroci in odrasli v življenju vedeli osnove ekonomskega sistema, denarja...Ali potrebujemo učitelje, ki v šoli samo narekujejo in delajo učne predmete še bolj dolgočasne, kot itak so? Na šolah pa nobenega pravega nadzora kakovosti. Enkrat učitelj zmeraj učitelj...

-- Z drugim delom se popolnoma strinjam - na področju izobraževanja se vedno bolj pojavlja zahteva po reševanju kompleksnih problemov, po kritičnem mišljenju. Naš izobraževalni sistem v tem pogledu "šepa" Glede pravega - ni problem toliko v vsebinah kot v načinu podajanja znanja. Sam menim, da je premalo splošne, klasične izobrazbe, ki govori o omiki, etiki, morali, kaj je smisel življenja, kaj lahko človek pričakuje. Včasih so »gospodje inženirji« bili v tem precej boljši kot mnogi današnji »politologi«.

Ne bi bilo smiselno namesto milijardo dvesto in ne vem koliko namesto v drugi tir, raje vložiti v nižje davke in tako spodbuditi delovna mesta z dodano vrednostjo (npr programerje v gospodarstvu), kot pa da se z denarjem mastijo neki kvazi gradbeniki?

-- Tu je je zadeva bolj kompleksna, ker ima omenjena naložba precej posrednih učinkov. Zato tudi Avstrija, prav tako z javnimi sredstvi, pospešeno gradi (veliko dražji in daljši) tir do Italije. Bi pa vašo milijardo gotovo vzel iz načrta, ki predvideva nov nakup »patrij«. Od katerih bo največ imele tuja orožarska industrija.

Namesto, da država intervinira z ne vem kakšnimi subvencijami gospodarstvu naj se ustrezno zniža davke za to vsoto. Pri subvencijah gre za leglo korupcije in konkurenčen zagon velikokrat nekonkurečnim.

-- Tudi s tem se strinjam. Še večji problem pa je izogibanje plačila davkov, najbolj iz strani najmočnejših podjetij, ki imajo neposreden dostop do vlad (tajni preferenčni dogovori – o tem pišem v »Kapitalizmu obgrizenega jabolka«). Te vlade potem valijo davčno breme na potrošnjo, delo, na šibke. Torej tudi na vas.

Kar hočem povedati je, da bi moral javni sektor doživeti ultra reformo, potem bi lahko sindikati odšli na ulice in dejali, da delajo v prid vsem državljanom in ne bi bile skupine, ki delamo v gospodarstvu jezne in prikrajšane, ter se počutile izigrane. Nikakor mi ni vseeno, ko pogledam na svojo plačilno listo, plačan DDV, davek od dobička kam gre ta moj denar. Denar se troši neracionalno kar počez in to boli, močno boli. Medtem pa si sam lahko privoščim manj, vsake toliko časa pa preseneti nov davek. Priviligrane skupine v javnem sektorju pa si s stavko višajo plače, brez resnega razmislega kako narediti sistem bolj učinkovit in racionalen, ter če si višjo plačo njihova delovna mesta v 21. stoletju res zaslužijo? Ali se višajo na podlagi argumentov izpred 30 - 50 let?

Vabim vas gospod profesor, da pridete v kakšno mikro podjetje in se na lastne oči prepričate koliko denarja je potrebno ustvariti, da si lahko izplačate plačo, ki jo sedaj zaslužite vi na vaši poziciji.

In ne nisem ultra kapitalist, sem le človek, ki mora vsak evro prekleto dobro naložiti/tvegati, da iz tega nastane 1,06 €. Mnogo neprespanih noči, takšnih, ki jih mnogokdo v javnem sektorju nikoli ne bo doživel.

--Vsemu povedanemu verjamem. Sicer imam mnogo znancev v zasebem sektorju, katerih usoda je podobna vaši, poznam pa tudi nekaj takšnih, ki v danem trenutku pravzaprav ne vedo kam z denarjem, a jih vseeno boli vsako višanje plač, vsako višanje davkov. Drugače, namesto pavšalnih sodb, prerekanj, obsojanj in zmerjanj, rabimo več treznosti in poguma, da pogledamo kaj deluje in kaj ne. In ignoriramo hujskače. Na vseh polih.

S spoštovanjem

--Enako.
R.
abohte sporočil: 1.918
[#2700557] 05.03.18 21:47 · odgovor na: RudiKl. (#2700533)
Odgovori   +    6
Zadnja sprememba: abohte 05.03.2018 21:57
[RudiKl.]
-- Drugače, sam bi si želel, da se JS temeljito prevetri; da tisti, ki v njem delajo razumejo, da so najprej v službi javnosti (ne pa v službi »svojega žepa«).
In to je tista slepa pega, ki jo opažam pri mnogih slovenskih sociologih, filozofih itd. Čeprav mnogi med njimi menijo, da JS ni idealen in da ga je potrebno temeljito (torej do temeljev) prevetriti, bodo JS branili do zadnjega, za vsako ceno in z vsemi sredstvi - tudi tistimi, ki ne vključujejo omike. Kar samo potrjuje, da za njih "javno" ali "zasebno" ni politična odločitev (kot piše Damijan ali Klajnšek 2018). Oni so o tej dilemi že odločeni, oni so prepričani, da "zasebno" sploh ni sprejemljiva možnost, torej po njihovo sploh ne sodi v politični diskurz, sedaj se ukvarjajo le še s tem, kako prepričati druge na način, da se ob tem ne bi odprla politična debata. Žalostno je, da takšno ozkoglednost izraža družboslovna akademska samooklicana relativistična smetana. To je farsa. Kaj ti res mislijo, da bodo uspeli s svojimi "kritičnimi" teksti spremeniti ljudi? Ironija na kvadrat.

Seveda družboslovne vede pripomorejo k blagostanju družbe, ampak ne se šlepati na dognanjih drugih.
-- Tudi s tem se strinjam, ampak še bolj neverjetno je, da se preko koncesij (javni denar) odpirajo zasebne visokošolske ustanove, ki marsikdaj izobražujejo kadre, ki jih je že tako ali tako preveč. Ob tem se vsak poskus odprave takšnega sistema močno napada. Predvsem iz »desne«. O tem sem pisal v »Družba znanja po butalsko«, več najdete tudi na www.rtvslo.si/sloven...zem/443057
Zgoraj citirano le potrjuje mojo odločitev, da je potrebno zalučati kritično ost. Denar je denar, je vseeno, ali se ga porabi za zasebne ali javne visokošolske ustanove. To na količino ustanov nič ne vpliva (ravno tako kot se lahko prepreči novih zasebnih ustanov, se lahko zapre nekaj javnih, če je problem v številu - pa to ne pomeni, da ni problem v številu) - če takšno rešitev seveda hočeš videti.

-- Tako kot zapišem v »Pervezijah v javnem sektorju« in v zadnji kolumni – sprevračanj in apetitov je povsod (pre)več, enako kot nerazumevanja (na obeh straneh).
Pravzaprav so bili v obeh kolumnah na zatožno klop (kar se tiče apetitov, ne kar se tiče sprevračanj) postavljeni mediji, delodajalci, politiki ter le zelo ozek del JS (univ. prof. in zdravniki). Imam močno slutnjo, zakaj je bil takrat izpostavljen ravno ta del JS. Sem skoraj prepričan, da gotovo ne, ker bi si avtor želel čim več demokratičnega izražanja volje dela ljudstva. Tako, da je ta "povsod" bolj na trhlih nogah, verjetno podan v iskanju pritrjevanja. Sploh pa, od kdaj sociologi tolikšno pozornost usmerjajo v osebne motive posameznikov (apetite)?
-- Sam menim, da je premalo splošne, klasične izobrazbe, ki govori o omiki, etiki, morali, kaj je smisel življenja, kaj lahko človek pričakuje. Včasih so »gospodje inženirji« bili v tem precej boljši kot mnogi današnji »politologi«.
Včasih so "gospodje inženirji" (in pod tem terminom imam v mislih vse univ. izobražene ljudi) predstavljali manj kot 5% populacije. Danes je verjetno toliko zgolj sociologov, teologov, politologov, komunikologov, filozofov. Tudi v tem je del odgovora. Drugače so se pa včasih na univerzal kresale ideje, mnenja. Kako je pa danes? Je bil na FDV, FF kdo proti uveljavitvi ZZZDR? Ja, dandanašnji so "politologi" res za en ... V večini primerov, kakšni pa imajo še kaj v glavi.
-- Bi pa vašo milijardo gotovo vzel iz načrta, ki predvideva nov nakup »patrij«. Od katerih bo največ imele tuja orožarska industrija.
Jaz vse miroljubce prosim, podajte že enkrat predlog za razpis referenduma o ukinitvi vojske. Resno. Da se enkrat že konča to nabiranje političnih točk. Saj vse resne države z dolgoletno tradicijo državnosti (ne hlapčevstva!) tako ali tako nimajo vojske, kajne? Ker to kar imamo sedaj ni vojska, to je šala. Poglejte npr. Švedsko, kako se gredo vojsko in koliko namenijo oborožitvi (in če mislite odgovarjati, s strani koga smo pa ogroženi, že vnaprej vprašam, s strani koga so pa Švedi?). Verjetno je ni države v NATO ali EU, ki bi za vojsko porabila manj denarja (če ne štejem izjemnih primerov, kot je npr. Islandija), kot porabi SLO.
Za Patrie bi, če upoštevamo življenjsko dobo Patrij, dali 10mio € na leto. In to je tak problem?! Okoli Patrij bi zgradili kakšno tretjino udarne moči vojske. Za 10 mio € na leto. V javno RTV gre več kot 100 mio € na leto, zato da lahko gledamo Bleščico, 5. kolo državnega prvenstva v košarki, Evrovizijo, Slovenski pozdrav in Naš vrt. Svašta...
Včasih so na faksu delali razumniki, sedaj je očitno vse več takšnih, ki jih vodijo le še čustva (ter vagončki in vlakci).

-- Še večji problem pa je izogibanje plačila davkov, najbolj iz strani najmočnejših podjetij, ki imajo neposreden dostop do vlad (tajni preferenčni dogovori – o tem pišem v »Kapitalizmu obgrizenega jabolka«). Te vlade potem valijo davčno breme na potrošnjo, delo, na šibke. Torej tudi na vas.
Bo potrebno pomesti tudi pred pragom (pretežno leve) slovenske politike in pogledati, kakšna je slovenska stopnja davka na dobiček podjetij ter kakšna je npr. ameriška ali britanska. Davčni dumping se gredo tudi države. Ampak sem že navajen, da o določenih temah določena klika intelektualcev molči, tudi če se te nanašajo na področje njihovega preučevanja. Po mojem ni keč v neznanju.
--Drugače, namesto pavšalnih sodb, prerekanj, obsojanj in zmerjanj, rabimo več treznosti in poguma, da pogledamo kaj deluje in kaj ne. In ignoriramo hujskače. Na vseh polih.
Tudi tiste, ki govorijo o infantilnosti, debeluhih, nezmožnosti empatije, aroganci?
helena45 sporočil: 1.426
[#2700577] 06.03.18 07:52
Odgovori   +    0
To sporočilo je izbrisal avtor (06.03.2018 08:19)
natasasuh sporočil: 6
[#2701246] 08.03.18 18:04 · odgovor na: RudiKl. (#2700533)
Odgovori   +    0
Pozdravljeni,

ker se v veliko točkah strinjava upam, da se bo v javnem sektorju našla skupina ljudi, apeliram tudi na vas, ki bodo organizirali iniciativo v slogu racionalen javni sektor v interesu javnosti in z argumenti in pravo analizo javnega sektroja dosegli, da bo javni sektor cenejši in kvalitetnejši (naj se ponovno ovrednosti sleherno delovno mesto, ki je financirano iz javnega denarja). Do takrat pa bi pričakoval iz sindikalne strani v javnem in zasebnem sektorju tudi kak predlog v smislu znižanja prispekov/davščin na plače in bi bile povišice deležni tako delavci v javnem sektorju, kot gospodarstvu! Ali je to zares misija nemogoče?

Lep pozdrav
menim sporočil: 5.818
[#2701313] 09.03.18 07:45 · odgovor na: natasasuh (#2701246)
Odgovori   +    1
[natasasuh]
... da bo javni sektor cenejši in kvalitetnejši (naj se ponovno ovrednosti sleherno delovno mesto, ki je financirano iz javnega denarja)....
Ovrednotiti sleherno delovno mesto v javnem sektorju bi bilo drago, in trajalo bi zelo dolgo časa. Bolje bi bilo, da v vseh državnih službah dobijo zaposleni pravico hitre zaposlitve in hitre odpustitve.

Ko neki uradnik dela slabo, velikokrat ne pomeni, da je len, ampak zanj to delovno mesto ni primerno, bi pa bilo zanj primerno drugo in to sploh ne pomeni, da le v državni službi, morda bi uspešno delal v zasebni firmi.

Hitra zaposlitev in hitra odpustitev bi bila dobra za družbo in posameznika.
natasasuh sporočil: 6
[#2701397] 09.03.18 14:40 · odgovor na: menim (#2701313)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: natasasuh 09.03.2018 14:40
Lahko stane in traja dolgo, bomo vsaj veseli pri čem smo. Ne verjamem pa da bo tako drago, koliko bomo s tem na dolgi rok pridobili na kakovosti in cenejšem in učinkovitejšem javnem sektorju...Rezerv je namreč ogromno...Lahko prvotno, kot rečeno ukinejo programe na fakultetah, ki so totalno potratni...Kot že zapisano npr. nekaj smeri Politologije na FDVju (sta lahko npr. samo dve), marsikatera smer na ekonomski fakulteti, filofaksu, uvedejo tehnologijo v knjižnice in združijo kakšne enote, ter "racionalizirajo" število zaposlenih...Ukinejo agencije, ki so same sebi v najem, naredijo red pri naročanju materiala v zdravstvu...Lahko se lotijo prednostnih nalog. Vsekakor se to, da narediti, zaradi mene pa lahko stane tudi 1 milijardo eurov, ki bo v 3 letih itak poplačano, ker je "špeha" enostavno veliko...Pavšalni dvig plač v javnem sektorju in stavke vsake toliko let, ker vsem javnim uslužbencem, ki so itak odlični višanje plač "pripada" pa je utrajajoče, nepošteno in povzroča samo razkol v družbo.

Strani: 1