Pozdravljeni. Hvala za vaša vprašanja – spodaj moj poskus odgovorov.

Pozdravljeni,

vse argumentacija in dejstva, ter trud kasneje pri zagovoru spoštujem. Sedaj pa vam bom zastavil nekaj preprostih vprašanj o javnem sektorju.

Koliko delovnih mest v javnem sektorju je prevrednotenih oziroma bi jih morali ponovno ovrednotiti? Npr. farmacevtke v lekarni? Ali potrebujemo toliko magister farmacije v lekarni, kjer se večinoma izdajajo le zdravila po receptu (ki predpiše zdravnik) oziroma brez recepta (kjer lahko vlogo svetovalca odigra marsikateri navadni prodajalec)? Ali ne bi bilo smiselno, da tako izbobraženi kader opravlja delovna mesta z dodano vrednostjo v gospodarstvu? Ali potrebujemo za načelnika upravne enote magistre, doktorje...V gospodarstvu npr. v trgovinah za vodenje večjega števila delavcev to nalogo opravlja človek s srednjo izobrazbo? Velik del argumentov sindikatov je, da je v javnem sektorju več delavcev višje izobraženih, ampak le zato, ker je zato tako napisan zakon oziroma je to veljajo 30 let nazaj. Ali potrebujemo toliko knjižnic v dobi digitalizacije in toliko zaposlenih knjižničarjev, ali bi to lahko zmanjšali za polovico, knjižnice pa bi bile s pomočjo tehnologije odprte tudi dlje (tiste, ki bi bile, in ne bi bilo nekih poletnih delovnih časov). Da ne govorim o ureditvi raznih birokrastkih postopkov na občini, upravnih enotah, ki bi jih lahko rešili računalniški programi...

-- Se strinjam praktično z vsem izrečenim. Mnogo delov JS je odveč, znotraj obstojijo huda neravnovesja – direktor študentskega doma je npr. uvrščen višje od dekana fakultete. Drugače, sam bi si želel, da se JS temeljito prevetri; da tisti, ki v njem delajo razumejo, da so najprej v službi javnosti (ne pa v službi »svojega žepa«).

Ali potrebujemo na faksih toliko programov, kot je razpisanih? Npr. 4 ali 6 smeri Politogolije na FDV - ju? Ni to potrata vseh potrat in nesmisel? Teh programov je izjemno veliko na veliko faksih, in ne velja samo za FDV, Ekonomske fakse...

-- Tudi s tem se strinjam, ampak še bolj neverjetno je, da se preko koncesij (javni denar) odpirajo zasebne visokošolske ustanove, ki marsikdaj izobražujejo kadre, ki jih je že tako ali tako preveč. Ob tem se vsak poskus odprave takšnega sistema močno napada. Predvsem iz »desne«. O tem sem pisal v »Družba znanja po butalsko«, več najdete tudi na www.rtvslo.si/sloven...zem/443057

Ali ni smešno, da bi bil marsikateri izšolani učitelj pripravljen delati za veliko nižjo plačo, kot njihovi dobro situirani kolegi? Ker smo jih na žalost sfinancirali in izobrazili preveč? Ampak ta delovna mesta so najbolj "glasna", da ne govorim kakšne sovražne besede in govore je bilo slišati pri "izobraženi" eliti na protestih. Po mojem mnenju najbolj primitvna (na tanki meji dobrega okusa) skupina v javnem sektorju (tako se je izkazalo na protestih), čeprav najbolj "izobražena". Njihova gesla in vzkliki, nisem mogel verjeti svojim očem...

-- Tako kot zapišem v »Pervezijah v javnem sektorju« in v zadnji kolumni – sprevračanj in apetitov je povsod (pre)več, enako kot nerazumevanja (na obeh straneh).

Ali ne bi bilo smiselno na srednje šole uvesti predmet osnove ali seznanitev s programiranjem namesto gospodinjstva (kjer si itak večina učiteljev nabira ure in viša plačo) oziroma uvedbo ekonomije, da bodo otroci in odrasli v življenju vedeli osnove ekonomskega sistema, denarja...Ali potrebujemo učitelje, ki v šoli samo narekujejo in delajo učne predmete še bolj dolgočasne, kot itak so? Na šolah pa nobenega pravega nadzora kakovosti. Enkrat učitelj zmeraj učitelj...

-- Z drugim delom se popolnoma strinjam - na področju izobraževanja se vedno bolj pojavlja zahteva po reševanju kompleksnih problemov, po kritičnem mišljenju. Naš izobraževalni sistem v tem pogledu "šepa" Glede pravega - ni problem toliko v vsebinah kot v načinu podajanja znanja. Sam menim, da je premalo splošne, klasične izobrazbe, ki govori o omiki, etiki, morali, kaj je smisel življenja, kaj lahko človek pričakuje. Včasih so »gospodje inženirji« bili v tem precej boljši kot mnogi današnji »politologi«.

Ne bi bilo smiselno namesto milijardo dvesto in ne vem koliko namesto v drugi tir, raje vložiti v nižje davke in tako spodbuditi delovna mesta z dodano vrednostjo (npr programerje v gospodarstvu), kot pa da se z denarjem mastijo neki kvazi gradbeniki?

-- Tu je je zadeva bolj kompleksna, ker ima omenjena naložba precej posrednih učinkov. Zato tudi Avstrija, prav tako z javnimi sredstvi, pospešeno gradi (veliko dražji in daljši) tir do Italije. Bi pa vašo milijardo gotovo vzel iz načrta, ki predvideva nov nakup »patrij«. Od katerih bo največ imele tuja orožarska industrija.

Namesto, da država intervinira z ne vem kakšnimi subvencijami gospodarstvu naj se ustrezno zniža davke za to vsoto. Pri subvencijah gre za leglo korupcije in konkurenčen zagon velikokrat nekonkurečnim.

-- Tudi s tem se strinjam. Še večji problem pa je izogibanje plačila davkov, najbolj iz strani najmočnejših podjetij, ki imajo neposreden dostop do vlad (tajni preferenčni dogovori – o tem pišem v »Kapitalizmu obgrizenega jabolka«). Te vlade potem valijo davčno breme na potrošnjo, delo, na šibke. Torej tudi na vas.

Kar hočem povedati je, da bi moral javni sektor doživeti ultra reformo, potem bi lahko sindikati odšli na ulice in dejali, da delajo v prid vsem državljanom in ne bi bile skupine, ki delamo v gospodarstvu jezne in prikrajšane, ter se počutile izigrane. Nikakor mi ni vseeno, ko pogledam na svojo plačilno listo, plačan DDV, davek od dobička kam gre ta moj denar. Denar se troši neracionalno kar počez in to boli, močno boli. Medtem pa si sam lahko privoščim manj, vsake toliko časa pa preseneti nov davek. Priviligrane skupine v javnem sektorju pa si s stavko višajo plače, brez resnega razmislega kako narediti sistem bolj učinkovit in racionalen, ter če si višjo plačo njihova delovna mesta v 21. stoletju res zaslužijo? Ali se višajo na podlagi argumentov izpred 30 - 50 let?

Vabim vas gospod profesor, da pridete v kakšno mikro podjetje in se na lastne oči prepričate koliko denarja je potrebno ustvariti, da si lahko izplačate plačo, ki jo sedaj zaslužite vi na vaši poziciji.

In ne nisem ultra kapitalist, sem le človek, ki mora vsak evro prekleto dobro naložiti/tvegati, da iz tega nastane 1,06 €. Mnogo neprespanih noči, takšnih, ki jih mnogokdo v javnem sektorju nikoli ne bo doživel.

--Vsemu povedanemu verjamem. Sicer imam mnogo znancev v zasebem sektorju, katerih usoda je podobna vaši, poznam pa tudi nekaj takšnih, ki v danem trenutku pravzaprav ne vedo kam z denarjem, a jih vseeno boli vsako višanje plač, vsako višanje davkov. Drugače, namesto pavšalnih sodb, prerekanj, obsojanj in zmerjanj, rabimo več treznosti in poguma, da pogledamo kaj deluje in kaj ne. In ignoriramo hujskače. Na vseh polih.

S spoštovanjem

--Enako.
R.