Dober članek, kot vedno.

Pri eni drugi temi je bilo napisano med komentarji, da so menda Hribarja masirali, ker naj bi se delal norca Z Janše (???) He,he, but ofcourse. V eni od map se mi že par mesecev valja ena malo bolj humoristična na temo Prodaja Mercatorja - upam, da mi jo bo uspelo prilepit. Torej, tole je sredinec pokazan vsem tistim, ki mislijo, da je treba politiko obravnavati smrtno resno:

Zgodba se začne 15.8.2005 na skriti lokaciji nekje v ljubljanskem predmestju. Glavni akterji drame so Janez Janša (J.J. v nadaljevanju), Igor Bavčar /(Igi) in Boško Šrot (v nadaljevanju samo še Boško)

Igi (nejevoljno): »P*sda, Janez, ne me yebat. Štir ure že tle sedimo, pa se še vedno drkamo tle s temi jurji. Reku sem 38 jurjev, Boško še tok nima, ti mi pa še zmeri tle nekej nakladaš. Na borzi še tok ni, če ti pa kej ne paše pa prodaj Italijanu, kva se tle v ilegali sploh sestajamo.«

J.J. (znervirano) »Ne mi ti tuki s p*sda, nismo 91, pa nobenih tankov ne vidim. Jest ti hočem sam dopovedat, da boš ti tle sam ob dnar, mene bojo pa cajtngi na križ prbil,. Smo rekel transparentno, in s tem nisem mislu tega, da so malprej tlele moji fantje s Sove z detektorji iskal, če ni kje kakšen bug,, za vsak slučaj , da ne bo jutr tole že na prvih straneh Financ. Frankl me bo v žlic vode utopu. Na Delu bo pa Repovžova ta prvi orgazem v življenju dožvela. Ti sam kapitalista špilaš, jaz pa vodm to državo, zato ne ti men »p*sda«
Boško (potihem): »A ni Drnovšek predsednik, tehnično gledano je on vodja države, pa…hkm…e,nisem….O.K…&#8230 ;.oprosti, Janez, kaj si hotu povedat?« Boško prizemljen z ledinim pogledom predsednika vlade, nadaljuje z opazovanjem svojih čevljev.

J.J.(namrščen): Hotu sem sam povedat, da se ne morem zmerej vadit na to, da so uni tud tko delal. Maš pa prou, ne da se mi z Zokitom ukvarjat, prej ko zgasnemo stran od najboljšga soseda, pa če še zraven pokasiramo, boljš za nas«

Igi (resignirano): »Na križ te bo bojo prbil, tko al tko, če prodaš tujcu za par jurjev več, te bodo nasadil v imenu nacionalnega inetresa, kva quratz tujcu najboljšo slovensko trgovsko firmo prodajaš , če pa bo tko kot smo se zmenil, te bojo pa nasadl, zakaj tujmu nis za več prodau. Tko, da koker se ubrneš, maš rit uzad«

J.J. (se z upanjem obrne nazaj k Bošku): »A lohk vsaj na štrdeset pridemo, če ta dil zaklučmo dobr, se bomo lohk za naprej tud zmenil, kej kar bo teb bolj pasal ko men, nikol ne veš…«

Boško(na meji histerije): »Kakih, mater, štrdeset!!! Mene, tko k Zokija v bankah, jebemti, sam še grdo gledajo, ne pa d'b mi še kekšen puf dal. Že tko bi rad celo stvar na obroke, če ne bojo mene pa nadzorniki v rit nasuval. Jest sem še na frišen tuki predsednik uprave, ne morem, sorry,.
J.J. (vdan v usodo): »O.K. , ampak za Delo smo pa zmenen,?«
Boško (zavije z očmi): »Ja, stoprvič, JA! Men za razliko od Turnška dol visi, komu Delo prodam, sam da mi daš pošteno ceno, kaj pol ti naprej delaš, je tvoja stvar…«

J.J. (ostro): »Zakaj jest, Matjaža si mislu?!!«
Boško (rahlo naveličano) .«O.K. Gantar, votever, men, men krul po želedcu, pejmo rajš kej
spit pa pojest!«
Gospodje vstanejo od mize, gredo ven na plano, proti svojim parkiranim makinam, ki jih stražijo Istrabenzovi specialci,. J.J. Igiju (nežno) : »Prznej, da si nis mislu, petnajst let nazaj, da bova tlele k sva, povej pošteno. Sploh JEST, precednik vlade, a,a,a, povej pošteno!«
Igi obrne svojih 120 kil k Janezu (kar doni)))): »P*sda valjda ne misliš, da s ti men šef, lepo te prosim. Jaz lohk tebe z Grosuplem vred kupim, pa še vedno mam tok vez, da če bi hotu, te lahko v enem letu z Gregorčičeva ven nesem. Pa ne bom, ker sva kolega, Janez, tko kt poje una miška »Amigos para siempre » Potreplja blagohotno svojega starega vojnega tovariša po, hm, vrhu visokega čela.

J.J. (nostalgično): »Evo, pa sva spet tam ko sva bla 91, k si se duval, da je tvoja polcija rešla Slovenijo, čeprav vsak kolikor tolk inteligenten ve, da bi bli brez moje vojske še zmerej v Jugi…«

J.J. in Igi med smehom in obujanjem vojnih zgodb prideta do avtomobilov, za njima caplja Boško, ki se pri tej romanci čuti rahlo odrinjenega.
Boško: »hej, fanta, jest mam čist suha usta! A gremo nekam na pir.,laško seveda. Jest častim!«
J.J. in Igi se s skrivnostnim nasmeškom spogledata in rečeta oba v en glas:
»Zakaj laško, midva bi Heineken, stari…«

Pred nosom šokiranega Boška se vsedata vsak v svojo limuzino in pomigneta Bošku, naj stori isto.

Boško (močno na trnjih): »Ej, ne me zezat tlele, kaj sta hotla povedat? A pijeta rajš Heineken, al kaj? Ej, ej, kam zdej tok hiter, Igi, počak, a mi lahko poveš….., Janez, Janez,ja, kam si ti tok mudi,……….. Janeeeeeeez…………….!!! !