dob je napisal(a):
Zanimivo napisan članek. Neverjetno na koliko lažeh, predsodkih, navodil in dresure počiva civilizacija! Še celo tedaj, ko nam preti kaos, podlegamo lažnim upanjem, ki nam ga vsajajo »botri« vrednot, ki so resnični avtorji vzorcev našega obnašanja. V ekonomijo se spoznam toliko, kot vsak povprečnež. V življenju se ravnam po nekih svojih »formulah«, te pa izvirajo iz mojih spoznanj in izkušenj. Ni rečeno, da sledim uspešnosti, zato tudi ni potrebno, da bi mi kdo sledil. Sem le bolj ali manj (ne)uspešen v ravnanju z denarjem in se dostikrat pustim prevarati. Malo zaradi firbca, do kod si upa iti tisti, ki me bo okradel, malo pa zaradi tega, ker me zanimajo prvinski oz. nagonski vzgibi prevarantov. Da ne bo nesporazuma okrog tega, kdo vse je prevarant: država obstaja in funkcionira izključno na prevarantskem, izsiljevalskem principu in ni nič boljša od kriminalcev in nasilnežev vseh oblik in vzgibov, le drugačna je in bolj organizirana. Zagotovo je bolj nasilna in poleg tega še neprimerno bolj neodgovorna, saj z državo ne moreš navezati osebnega stika. Aparat (sistem) nima vesti, zato pa je organiziran tako kot je, z namenom, da je ne bi imel. Kaj se zgodi ob katastrofi velikanskih razmer, ko vse vrednote, na katere smo navajeni, preprosto izginejo, prenehajo veljati? Kdo je tisti, ki prvi postavi sistem vrednosti, ko se civilizacija zruši do temeljev, ko vse vrednote odpovedo, ko nič več ne pomenijo? Kdo s preroško natančnostjo in do največjih podrobnosti pokaže, kakšne bodo vrednote potem, ko bo katastrofe konec in se bo človeška družba ponovno organizirala v »civilizacijo«? Kriminalci! Civilizacija je ljudem zatrla nagon po samoohranitvi. Imunski sistem jim ne deluje! Kriminalcem za razliko od »civiliziranih« ljudi, nagon po samoohranitvi deluje, saj s »civili« ne delijo istih zablod in prepričanj ali navad. Njim imunski sistem ni odpovedal. Delujejo nagonsko in ne poslušajo, kaj jim kdo govori, saj jim instinkt govori, da lažejo in pri tem še sami ne vedo, da lažejo. Zaradi podcenjevalnega odnosa, ki ga ima spiritualno polarizirani del stvarstva do nagonov, ki so mimogrede povedano njegovi nagoni, le da tega ne ve, so ti od vedno bili potisnjeni v podrejeno vlogo in obremenjeni z negativnim predznakom. Ker nagonska bitja sledijo nagonu - poleg nekaterih ljudi so takšne tudi živali – ima spiritualni pol o njih mnenje, da so manjvredna bitja, ker je mogoče z njimi manipulirati. Živali, ki so ujete v prehransko verigo vzreje, pitanja, razmnoževanja, na koncu pa zakola, ne morejo iz verige, ker jih nagon po samoohranitvi sili, da se razmnožujejo. V tem so predvidljive, s tem jih lahko izsiljuješ, si jih podrediš, načrtuješ njihov obseg, kupuješ in prodajaš, potem pa ustvarjaš odvisnost pri kupcih z dresuro in navadami. Ustvariš umetno pomanjkanje in doziraš pritok tako, da izsiljevanje preneseš na bitja, ki so nekoliko višje na lestvici (ker tako Cerkev pravi in ker piše v Svetem pismu…). Kaj pa hvaležnost nagonom, da sami, kot vejo in znajo (po)skrbijo za ohranjanje življenja? Te hvaležnosti ni. In bolj je človek civiliziran, manj se zanaša, da ga bodo instinkti ohranjali pri življenju. Bolj je civiliziran, bolj je odvisen od botrov manipulacije, ki so hkrati tudi botri civilizacije, takšne kot je. Na koncu je resnica ta, da je naša usoda podobna življenju pitanih živali namenjenih za zakol, tudi z nami razpolagajo na enak način, pa čeprav si lažemo, da o nečem pa le sami odločamo. Znaki kažejo, da vse več ljudi sumi, da je denar samo ničvreden papir. To ne pomeni nič drugega kot to, da izgubljajo zaupanje v tistega, ki trdi, da to ni res, da ima denar trdno podlago in da bi nezaupanje v finančni sistem prinesel kaos in konec civilizacije… - A je to tisto kar želite?! S takšnim stavkom potem tisti, ki pravzaprav nima niti najmanjšega pojma o tem, kaj je resnično in kaj namišljeno, poskuša vplivati na strah pri človeku, ki mu ga je sam privzgojil. Če bo botrom manipulacije to uspelo, bodo lahko to igro nadaljevali še kakih petdeset let, ker se nič ne bo spremenilo. Nadaljevalo se bo polje omejenega kaosa, ki ga bo možno v manjših izbruhih nadzorovati. Lokalne vojne, terorizem, porast kriminala in porabe droge, (slovenske) volitve, in podobni orgazmični rituali prepričevanja eden drugega, da je pravzaprav vse pod kontrolo in tako, kot mora biti. V resnici gre za simptome, ki jih nihče ne upošteva kot pomembno informacijo o stanju bolezni. Tudi tu, kot v moderni medicini, gospodarji sveta in vseh bitij na planetu, želijo disciplinirati telo, da preneha kazati znake bolezni. Vrnimo se h katastrofi tipa Katrina, ki je kar dober manjši vzorec za razmišljanje o tem, kaj bi se zgodilo v primeru neprimerno večje katastrofe, pri katerih ratio povsem odpove. Ljudje zapustijo domove, saj rešujejo golo življenje in tedaj ne razmišljajo dosti o zlatnini, draguljih, srebrnini, umetniških slikah velike vrednosti, predmetih itd. Zaradi katastrofe, ki jo doživi eno mesto ali celo vsa država, se ne bodo stresli temelji celotni civilizaciji. Tam pa, kjer se zgodi katastrofa neverjetnih razmer in zaradi nje izgine ves spomin o tem, da je sploh prej kdaj kaj bilo in kako je bilo, pa je vredno razmisliti o tem, kako stvari nastajajo, kako kristalizirajo v kaosu. Civilizirani ljudje so naveličani vsega in izgubijo vero dokaj hitro. Njihova vera je te vrste, da čakajo pomoč iz neba (angeli, helikopterji…), iščejo dokaze o obstoju Boga in radio postaj, potrebujejo nekaj, kar bi jih povezalo s tistim prej. Če tega ne dobijo, umrejo. Imunski sistem pri civiliziranem človeku je šel po gobe in povsem je odvisen od interpretacij svojega spiritualnega vodje. Potrebuje sugestije, da bi lahko sploh prisilil svoj notranji sistem v delovanje. Dosti bolj zanimivo je opazovati plenilce po katastrofi. Oni so namreč neobremenjeni s civiliziranostjo, in civilizacijo razumejo le kot plen. Kot priložnost. V tem so neverjetno podobni botrom civilizacije! Takrat, ko večina ljudi otopi v bolečini je pametno gledati, kaj plenilci kradejo iz zapuščenih hiš, kaj je tisto, kar jim sploh predstavlja vrednost, ko večini ni nič več vredno in je otopela za te stvari. Za kaj so pripravljeni umreti, kljub grožnjam vojske, da jih bodo postrelili, če jih zalotijo v kraji – to je pomembno vprašanje! Kaj je toliko vredno? Ta podganski samoohranitveni instinkt kriminalca plenilca je podlaga za ves vrednostni sistem, ki bo nastopil kasneje, in na katerem bo zgrajen vrednostni sitem nove civilizacije! Vse, do najmanjših podrobnosti, od organizacije banke do državne uprave, policije in vojske, šolskih sistemov, celotne zgradbe verskih hierarhij, ideologij…. čisto vse bo zgrajeno na tem istem principu, ki ga bodo botri manipulacije z neverjetno fantazijo nadgradili in ga izkoriščali s točno določenim namenom: Kult Zlatega teleta! V bistvu gre pri tem za pristajanje na dogmo, da ima toaletni papir veliko vrednost in ta vrednost ima realno podlago. Dokler ljudje v to verjamejo, jim Zlato tele pomeni prav toliko kot vsak drugi bog. Preveriti tega, ali je toaletni papir oz. Zlato tele v resnici bog, ali pa ni, tako ne morejo. Ljudje so tako posiljeni z religijo zaradi religije same, ker sicer bi bili brez upanja. Tudi Loto je samo v funkciji občasnega prikazovanja Marije iz Lourda posameznim srečnežem, ki jo ugledajo. Pride in zgine. Kaj je torej resnična vrednostna podlaga papirnatemu denarju? Je to zlato? Diamanti? Človeško delo? Ljubezen? Zvestoba? Civilizacija je s svojimi vrednostnimi sistemi natanko takšna, kot jo sugerirajo botri civilizacije! Oni postavljajo trdne temelje civilizacije v tekmovanju, v zavistnosti, v doziranju pomanjkanja in s tem vzpostavljanju ponudbe in povpraševanja, v izsiljevanju. Ljubezen, sodelovanje, sočutje… za te stvari na banki ne dobiš kredita! Banka se ravna po točno določenih načelih. Na teh temeljih sloni civilizacija. Da bi civilizacija delovala, tele ne sme pripadati kravi, prav tako materino mleko ne sme pripasti teličku, pa čeprav ga ima krava le zato, da bi njega dojila. Kriminalci, posiljevalci in roparji so kažipot v časih, ko se civilizacija sprašuje o svojih vrednotah. Oni so pravzaprav verni ljudje. Snovalci bodočih religij, ki nikdar ne zatajijo. Kriminalec ne oropa banke zato, da bi denar skril doma in se valjal po njem, se naslajal, si ga zalepil na kožo, izdeloval ladjice iz bankovcev in jih spuščal v kadi, med kopanjem. On ga ukrade zato, da bi lahko bil pošten in bi plačeval usluge z njim, tako kot vsi normalni ljudje! Gre na vožnjo s taksijem in plača taksistu, kar mu je dolžan. Najame sobo v hotelu in jo plača kot normalen gost. Gre v trgovino, nakupi hrane in jo plača. Kupi avto. Kupi jahto. Človek bi rad imel mir, ne pa da ga preganjajo! On hoče plačevati z denarjem, ker hoče biti pošten človek. Sicer bi vse, kar potrebuje, ukradel! Denarni sistem ni v nasprotju s tistim, v kar kriminalec verjame. On verjame v Zlato tele, on je prerok, mesija, v službi botrov civilizacije! V primerjavi z malimi kriminalci, so botri civilizacije veliki kriminalci! To so velespoštovani gospodje, ki imajo v lasti cele države z vsemi njihovimi bančnimi denarnimi sistemi in prav oni so tisti najbolj zainteresirani, da bi ljudje zaupali »papirju«. Ves ta vrednostni sistem deluje uspešno le dokler to dopušča modul nategovanja. Dokler ta dovoli materialu, da se po nategu povrne v prejšnje stanje. Ko se ne more več, pomeni da je material utrujen čez mejo povratka in tedaj nova pravila lahko vzpostavi le tisti, ki ga civiliziranost ni prizadela. To pa so tisti, ki so manj civilizirani. Tisti, ki jim nagoni niso odpovedali, imunski sistem jim še deluje, ti zmorejo z neverjetno natančnostjo in žarom obnoviti vse, kar za večino ne obstaja več, ali pa ni več tako pomembno, da bi bilo vredno za to umirati. Razne biblijske zgodbice o kaznovanju hudobnih in nagrajevanju pravičnih... so res samo zgodbice. Če bi to bilo res, bi v Vatikanu prekipevali od dobrote, in politiki bi hodili okrog v starih telovadnih copatih! Resnica je, da Kultura pohablja, lepo obnašanje je omejitev. Z bontonom zatajiš vse, kar bi rad povedal in je nujno slišati. Človekove pravice so le še ena past, s katero nas »botri civilizacije«, ti svečeniki prevare in mojstri manipulacije, prisilijo v svojo tirnico. Kdor to igro pozna, se mu gnusi. Ne sodeluje v igri ponudbe in povpraševanja, pravzaprav sploh ne kotira na trgu ponudbe in povpraševanja in zato ni vreden popolnoma nič. Ko gre zares, nas imajo zagotovo v rokah največji bedaki in kriminalci, kar jih je.