[primvla]
okej, potem pa z druge perspektive (ostajam pa v teoretski sferi): a potem se vedno velja, da "brez dela ni jela"? kaj bomo s tako mentaliteto dali delati 99% odvecnim delavcem, da se ne bojo svaljkali doma in se bognedaj zaceli vec ukvarjati s kakim hobijem, filozofijo, sportom, umetnostjo? se vec bullshit sluzb?

al, obratno, vidimo tu priloznost za 100x povecanje produktivnosti? (spet, faking kam?)

pa se nekaj: kako se mislimo lotit problema, da s tem, ko umetna inteligenca prevzema procese, ki vkljucujejo tudi samoprogramiranje, da od ljudi iz mesa in kosti cez par generacij noben ne bo vec razumel vseh teh procesov (ker nam jih ne bo treba), umetna inteligenca pa lahko odblodi po svoje nekam v tri krasne?

Saj ne bodo brez dela. Ampak reecimo 70% njihovega dosedanjega dala bo lahko opravila UI. Še vedno bodo potrebni podobni profili, a za bolj človeško specifične naloge, recimo. :)
Govorimo seveda o tistem delu izobražene delovne sile, ki jo članek omenja. Mogoče bodo pa dejansko tudi imeli več prostega časa; verjetno se bo še bolj brisala meja med delom in prsotim časom. Vedno več jih bo nekako večji del časa na dežurstvu za primer nujne potrebe.