Da bi bolj razumeli zdravstvo na prostem trgu, poglejmo šolstvo na prostem trgu, ker je tudi kot pri zdravstvu glavni problem v nepoznavanju razlike med državno lastnino in javnim interesom. V Sloveniji bi morali imeti šolski trg v švedskem smislu, kjer več proizvajalcev tekmuje za izvajanje javnih nalog po vzoru trga in industrije. Npr. vse šole, državne ali zasebne s koncesijo ali brez bi morale tekmovati na trgu. Švedi temu rečejo marketizacija ali kvazi trg, kajti npr. srednje šolstvo je financirano iz davkov, šolnin ni. Ta kvazi trg pa vendar nenehno vrednoti in ocenjuje, plače pa temeljijo na delovni uspešnosti. Zakaj v Sloveniji ni vsaj vavčerjev, da si otroci in njihovi starši sami izberejo šole?

Pri zdravstvu in šolstvu ter nasploh pri državnih investicijah je problem, ker ljudje še vedno mislijo, da denar ki ga država zapravi ni vržen stran, temveč je vedno nekakšna naložba, kar seveda ni. Vzemimo najbolj aktualen problem. Bi bil denar, ki bi ga država zapravila na reševanje Adrie naložba ali neodgovorno zapravljanje? Denar, ki ga je država zapravila za zvišanje plač zaposlenim v javnem sektorju je zagotovo neodgovorno zapravljanje in ne naložba.