[rename]
To, da se od plac javnih usluzbencev obracunavajo davki in prispevki, je zgolj racunovodstvo....in statistika.
Bistveno vprasanje je, kje nastaja dodana vrednost in kje se porablja.
Od prekladanja papirjev po upravnih sluzbah dodane vrednosti ni....seveda pa prejemajo place, ki jih porabljajo potem za zivljenje (+za dopust na hrvaskem, xexe), skozi ddv in trosarine tudi neposredno polnijo proracun.

Ampak, kljucno je razmerje med tistimi, ki ustvarjajo in ostalimi, ki nudijo ‘javni servis’ ustvarjalcem doda(t)ne vrednosti.
Ce je (ko bo) slednjih premalo, se zacne zadeva ustavljati....ko pride do “point of no return”, sledi lahko le se neizbezna pot v Mad Max.
Stekamo?

Ne štekamo, ker mehanizem delovanja ni takšen kot si ti predstavljaš.

Velikokrat sem na tem forumu že podal razmere, ki v pripodobi najbollje prikažejo, kdaj se pojavi zlom.

Državo lahko predstavimo z večgeneracijsko širšo družino.

Če oče in mati hodita v službo, še ne pomeni, da ne dela babica, ki čuva vnučke in kuha kosilo in dedek, ki prideluje hrano na vrtu in starejša otroka, ki čistita hišo, kosita travo in pereta avtomobil.

Za vse člane, ki delavjo znotraj družine in ne prinesejo domov denarja, ne moremo reči, da so nekoristni. Tudi zaradi njih je blaginja družine, kot končni cilj večja.
Prav tako se da ugotoviti, če gledaš vse skozi denar, da če bi oče in mati za dela, ki jih opravljajo drugi družinski člani plačevala zunanje, bi to predstavljajo odtoke denarja iz družine.

Zlom bi nastal takrat, ko bi ostali družinski člani, ki niso v službi, dobili preveliko žepnino in jo porabili zunaj družine za nepotrebne nakupu blaga in dodatnih storitev.