Vrhovno sodišče se že nekaj časa poslužuje raznih nesodniških pomočnikov z velikim znanjem v pravu, kot je npr. bil Rajko Knez, sedaj ustavni sodnik, pa še kdo.

Se strinjam, tega je premalo, zlasti na prvi in drugi instanci tega skoraj ne poznajo. Vendar se postavi vprašanje, koliko je sploh dovoljeno, da je zunanji svetovalec vpet v spis in odločanje... to je tudi delikatno vprašanje.

Vsekakor moramo ločiti med sodniško kredibilnostjo in sistemom kot takim, ki ga želi v dovoljenih mejah disciplinirati. Ampak na koncu koncev naj bi imeli opravka z zrelimi ljudmi.

Dokler pa se sodnike (želeno) rekrutira iz vrst sodniških pomočnikov, ki so delali 5 do 7 let za plačo do max. 1.000 eur netto nekje v senci, potem je jasno, da avtoritativnih in kredibilnih sodnikov ne bomo (generalno) imeli - ker so najboljši kadri že drugje, npr. v odvetništvu.

Začne se pri denarju in konča pri razumu.

(Dr. Avbelj, članek je boljši kot zadnjič, ampak še zmeraj kakofonija vsega po malem. Ok razumem, da ni "placa", ampak postaviti morate osnovna operativna načela... in eno od njih je, da mora biti sodniški sistem privlačen za najboljše pravnike. Pač, sprijaznimo se, sedaj NI. Zakaj?)