Splav da ali ne. To naj bi bila po mojem globokem prepričanju individualna pravica vsake ženske, tako mlajše kot starejše. Poudariti je potrebno, da si vsaka ženska že po naravi želi otroka. Kar ozrite se okoli na ženske, ki so lahko mlade mamice ali pa starejše gospe, kako se iz srca nasmejijo dojenčku, kako se jim obraz raztegne v iskren nasmeh.. Torej ženske si že po naravi želijo biti matere. Tak je njihov genski zapis, taka je njihova narava. In če se ženska ali dekle odloči za splav, se odloča proti svoji naravi in zato mora imeti resnično utemeljen razlog. Taka odločitev je po moje večinoma skrbno pretehtana in ženski prav gotovo ni vseeno. Splav jo prav gotovo zelo obremeni. Vendar ali ni boljše narediti splava kot pa obdržati otroka, za katerega ni prave perspektive. To pravico mora imeti vsaka ženska posebej in pri tem ji moramo stati ob strani vsi državljani Slovenije, jo pri tem podpirati in jo razumeti. Država pa smo itak ljudje, Slovenski državljani v državi Sloveniji.
Ni res, da je bolje za otroka da raste v pomanjkanju in bedi, češ, da ga bo to naredilo klenega. To drži samo tedaj, ko ima otrok v takih pogojih izredno veliko ljubezni in ta ljubezen in zaželenost, ki jo čuti otrok pripomore, da se manj zave svojega socialnega položaja. Vprašam pa vas, kako naj revni starši zagotovijo otroku tako ljubezen in veselje v družini, če se pa borijo za streho nad glavo, če jih v službi delodajalec šikanira, če jim v službi delodajalec ves čas maha pred nosom z delovno knjižico, itak pa je večina zaposlena za določen čas. Ta populacija ljudi (družin) ne more ustvariti veselega družinskega razpoloženja v svojih družinah in pri otrocih. Te socialne travme povzročajo trenja in prepire v družinah, zaradi česar pa ponavadi najbolj trpijo otroci in mlade mamice.
Spominjam se pripovedi, ko se je v času vojne v Bosni na Nizozemsko vrnil kontigent mladih 19 letnih fantov, ki so sodelovali v vojni v Bosni. Nekaterim od njih se je enostavno utrgalo in je prišlo celo do streljanja, če me spomin ne vara, nekje v enem disku na Nizozemskem.
Potem je stroka (psihologi,psihiatri) prišla do zaključka, da otroci, ki so imeli v mladosti ljubeznivo okolje in dosti pozornosti in ljubezni, kljub vojnim dogodkom katerim so bili priča v Bosni niso imeli nikakršnih travm, tisti otroci, ki pa so imeli težko otroštvo, pa so nekateri med njimi znoreli.
Torej še kako je pomembno, da imamo v družbi srečne otroke in v bodočnosti srečne in nezafrustrirane državljane.
To je pomembno za nas vse, saj je Slovenija tako majhna in otroci taki ali drugačni so del naše bodočnosti.
Cerkev pa naj le sodeluje pri vzgoji , iskreno pa želim duhovnikom, da postanejo očetje. Potem bodo videli, da par čevljev za 5 let starega otroka stane tam okoli 10.000 sit, da je otrok izredno draga naložba in da prav Cerkev, ki je najbolj proti splavu prav nič ne pomaga pri tako socialno ogroženih družinah, čeravno si lasti gozdove, posestva itd.
In zakaj se spotikam ravno ob Cerkev. Zato ker je Cerkev s svojimi ljudmi, med katere sodi Drobnič, pa Cukijati in drugi, se ve kdo…na vsak način hoče prepovedati splav. Plačilo splava, pa bi seveda nekoliko otežilo splav, za kar si Cerkev brez milosti in razumevanja do stisk žensk ves čas prizadeva.
Sicer pa v Cerkvi ni demokracije že iz vidika, da Vesoljni katoliški cerkvi vladajo moški.
Marjan