[Andreja1213]
Pa vendar se sprašujem, nekdo jim je verjetno moral dovoliti taka pravila, ki so izključno pisana njim v prid in ščitenju njihove upravljalske provizije. Mali vlagatelj je proti takim potezam DZU popolnoma nemočen, zmislijo si taka pravila, pa imajo za dve leti povsem mirno zagotovljeno, da jim bodo mali vlagatelji ne glede na njihov uspeh primorani še nadaljnji dve leti plačevati provizijo. Ali jim je to dovolila ATVP, po mojem je to že vprašljivo, razlastiti vlagatelja ob takih pogojih in če je to sploh v skladu z ustavo z vidika varstva človekovih pravic?

To jim dovoljuje zakonodaja, ki so si jo PIDovski baroni v veliki meri spisali kar sami in pravi, da so lahko stroški upravljanja največ 3% sredstev letno in da imajo poleg tega pravico še do "posebne" provizije, ki je v prvem letu po preoblikovanju največ 20%, v drugem pa 10% izplačanih sredstev.

Med PIDi, ki so se preoblikovali v vzajemce, ni maksimuma pred NFD1 izbral prav nobeden, večina je izbrala približno polovico tega, nekateri še manj (Krona v prvem letu 6%+3%, v drugem 3%+3%, odtlej 3%). Tako da je na nek način res ironija vseh ironij; PID, na preoblikovanje katerega so morali certifikatski vlagatelji čakati najdlje in ki je vseskozi vneto kanaliziral denar vlagateljev v rabote raznih gorenjskih in cerkvenih in še kakšnih navez, je potem na koncu nabil še najvišje možne izstopne stroške in hkrati še največje dovoljene stroške upravljanja. Ampak tako pač je, midva se lahko jeziva, zakon pa kot rečeno to dovoljuje.