fornace je napisal(a):
VLADA NAJ TAKOJ ODSTOPI IN NAJ SE RAZPIŠEJO NOVE VOLITVE, PREDNO BO SLOVENIJA BANKROTIRALA

 Saj je že.

Super!!!KO boš ugotovil,da je Kitajska še bolj"prijazna"država od Srbije,boš pa zaprl tovarno v Srbiji in odšel na Kitajsko,in tam boš še vedno "zaveden" Slovenec in boš kritiziral "svojo"domovino Slovenijo.Še več takih kot si ti in Slovenija je rešena.Bolno!!!!!!
BINE 

Še septembra 2008 so JJ @konsortes vsakega,ki je govoril o krizi zmerjali z narodnimi izdajalci.Samo s sladkorčki v l 2008 s katerimi so si poskusili volitve,so dodatno obremenili proračun za 500 miljonov EUR.Že v krizi so sprejeli plačno reformo javnega sektorja, ki pomeni dodatno 350 miljonov EUR večje stroške proračuna.Res,v bivši vladi so bili res vrhunski strokovnjaki in vizionarji.
BINE 

Še najbolj so vedeli kaj delajo Hitler,Mussolini in Stalin.Vsaka njihova misel se je takoj spremenila v dejanje.Mislim.da takim kot si ti  je  tudi JJ preveč demokratičen.
BINE 

fornace je napisal(a):
VLADA NAJ TAKOJ ODSTOPI IN NAJ SE RAZPIŠEJO NOVE VOLITVE, PREDNO BO SLOVENIJA BANKROTIRALA

 
In potem bo prišel na oblast pijan jelinčič;)

Saj ne rečem, da ne bi bil boljši od janše ampak veliko dobrega pa vseeno ne bo naredil.

Bi bilo pa prav zanimivo gledati njegov preobrat z odnosi s hrvaško-po moje bi se za kako hiško ali dve ob morju, prav hitro spreobrnil in kar naenkrat začel tako kot janša in rupel peti naši dobri prijatelji hrvati.

In katera vlada bo čudežno rešila nastalo situacijo?
Lahko prosim navedeš nekaj članov čudežne vlade?
BINe

Da te ne bo kap od samega sovraštva!

margu50 je napisal(a):
Da te ne bo kap od samega sovraštva!

 Ne jezi se. maj je plačan provokator. 

MF-390680 je napisal(a):
 neproduktivna mesta kot se to dela v gospodarstvu.  

Kaj ne poveš.
Če bi bilo to res, bi v Muri in Gorenju strajkov ne bilo, ker bi bile plače višje.
Samo SOS dividenda bo v kaj takega prisilila vse direktorje.
Tudi Janšo, če bo postal znova direktor podjetja RS.
Vse drugo so pravljice za cicibane.

OSNOVNI PROBLEM NAŠE DRUŽBE JE PASIVNOST IN POHLEVNOST VEČINE PREBIVALCEV, ŠE POSEBEJ TISTIH, KI PREJMEJO MANJ KOT 900 EUR NETTO PLAČE. LLJUDI S TAKŠNIMI PRIHODKI BI LAHKO OKVIRNO SKUPČKALI V "RAZRED", KI NAJBRŽE PREDSTAVLJA PREKO 65 % PREBIVALSTVA. tA RAZRED LJUDI BI SEV MORAL OZAVESTI, DA BI MORAL BITI RAZRED V BOJU ZA DRUŽBENE SPREMEMBE V SMERI PRAVIČNOSTI. Pravičnost je vsekakor institut v vsaki družbi, ki binaj omogočal kvalitetno življenje vsem. Kvalitetnega življenja pa vsekakor ne more biti s plačo pod 900 EUR, še posebej, če ima delavec otroka in brezposelnega partnerja. V družinah , kjer sta oba zaposlena in prejemata skupno vsaj 1000 eur, je še nekaj malega otroških dokladov, in življenje je znosno; vsaj v toliki meri,da ne pride do "upora",čeprav obstaja vsaj pasivno nezadovoljstvo.
Dejstvo je, da se morajo ljudje, sploh za segment, ki ga tukaj definiram,najprej nujno in dobro izobraziti z branjem knjig, ki govorijo o tem, kako spreminjati svet brez boja za oblast, temveč z bojem za pravičnost, dostojanstvo in absolutno demokracijo(poleg politične tudi in predvsem ekonomsko demokracijo). Dokler ljudje ne bodo seznanjeni, kaj bi lahko bilo bolje za večino v družbi in kako družba, predvsem kapitalistična(neoliberalistična)deluje in s čimer se napaja, in dokler ne bodo ozaveščeni o vsem ter stopili v aktivnost,bodo izgubljali dostojanstvo in prehajali v revščino,bolezen ipd. Nezavedni krik, ki je v njih in dnevn o sili iz njih, je potrebno ozavestiti in v skupnosti poenotiti. Mora na plano z jasnimi zahtevami. Ljudje morajo odpraviti mezdno delo in rezultate svojega dela spremeniti v delovanje v smislu prevzema sredstev delovanja. Potrebno bo odpraviti delo, kapital pa mora služiti večini, ne pa kapitalistom, ki jih je potrebno nujno odpraviti. Hočeš,nočeš, je potrebno priznati, da v družbi nastopata dva razreda: tisti, ki je odtujen od svojega dela in svojih rezultatov in tisti, ki je prevzel sredstva delovanja(olastninil), ki jih ponuja za mezdno delo tisstim, ki sicer drugače ne morejo preživeti.
Ko bodo ljudje ,večina, to uspeli dojeti,je pa zelo lahko in dnevno dokazljivo, in dojeli, da so odtujeni od svojega dela in rezultatov, ki jih velikopotezno tlačijo v svoje žepe pohlepni in nemoralni posamezniki, se bo pot skozi labirint trnja sama zasvetila.

pavel je napisal(a):

 Ne jezi se. maj je plačan provokator. 

 
To bi bil sanjski poklic.

Zbiram ponudbe-pišite mi na zasebna sporočila.
Cena od 500€ mesečno navzgor pa se bomo dogovorili za kakšno provociranje.

0112_SIB je napisal(a):
Da ne bo pomote, pravega gospodarstva v sloveniji že nekaj časa ni več. Kravico, (ki ponazarja delavca), ki ni najbolje rejena, jo molzejo vsi, še posebej pa preveč obdavčeno delo. Trava (ki predstavlja kapital) pa raste še naprej, nihče je ne pokosi,obenem pa je kravica tako shirala, da ne more več jest. Molzni stroj pa še kar molze....ker so ga pozabili odklopit... Banke, ki so v svoji požrtnosti po zaslužku izborile državne garancije, še vedno niso dojele, da so one tisti parazit znotraj gospodarstva, ki so z bolno logiko omogočile zaslužek sebi in prijateljem, obenem pa uničili vse, kar dela z rokami. Nihče ne razmišlja o delu, trend je, kako zastonj priti do kapitala, ki bo omogočal dobro penzijo....jebeš prispevke za ZPIZ, ko pa plačujejo samo eni, drugim pa ni treba. Koliko izdelkov iz Slovenije pa prepoznate na tujih trgih? Samo tista podjetja, ki imajo svoje izdelke na tujih trgih, bodo preživela. Vsa ostala podjetja ne sodijo v gospodarstvo, ampak so del paradržavnega sistema, kateri omogoča še naprej molzenje

: Da ne bo pomote, pravega gospodarstva v sloveniji že nekaj časa ni več.

: Samo tista podjetja, ki imajo svoje izdelke na tujih trgih, bodo preživela. Vsa ostala podjetja ne sodijo v gospodarstvo, ampak so del paradržavnega sistema, kateri omogoča še naprej molzenje.

Vse to žal ni nič novega. In to, od davnega leta 1992, ko je bila Slovenija postala žrtev fašistične zarote Milana Kučana. Danes o tem razlagati, je sicer nekoliko depresivno za osebke, ki imajo več od ene čiste, problem pa je v tem, ker stanje zavesti o levici kaže, da je folk še ne dojema kot nujno konstitutivno fašistično soenoto, ali če to povemo bolj plastično, sobivanje Benita Mussolinija in Milana Kučana v slovenski ekonomiji je edini fundament slovenske ekonomije. Milan Kučan je bil namreč v začetku devetdesetih mrzlično iskal rešitev za delovanje slovenske ekonomije izven prostora tržnih zakonitosti. Zanimivost posebne vrste je to, da je bil Peterle kot krščanski demokrat hotel dosti bolj tržno usmerjeno gospodarstvo, kot Kučan, predvsem pa v Peterletu, ki je imela za svetovalca Pleskoviča, ni tlela želja po totalni dominaciji nad gospodarstvom.

Če torej gledamo nivo odločanja pri Kučanu v tistem času, vidimo, da se je bil infantilen osebek, ki je v Ljubljano prišel z bednim znanjem iz bednega okolja, odločal predvsem v okviru postulatov, ki so bili tako značilni za mladega Mussolinija.  Mladi Kučan je bil pravzaprav kopija mladega Mussolinija. Seveda deviantnosti, ki so spremljale Mussolinijeva dela niso bile vse njegove, ampak rezultat takratnea okolja. Bila pa je neka temeljna deviantost, ki pa je seveda bila samo Mussolinijeva in to je bila vloga države - stranke v vsakem družbenem procesu in tako seveda tudi, oziroma, predvsem v ekonomiji. Če odštejemo nacionalni ekstremizem, ki ga nikjer ne manjka, je Mussolinijeva korporativistična ekonomija v prvem desetletju fašizma nekako lezla, vendar vedno počasneje še v obdobju pred svetovno krizo leta 1929. V začetku tridesetih let pa se je ta ekonomija dokončno zaustavila in fašistična politika je pričela iskati rešitve za stanje v Italiji izven Italije. Enormen birokratski aparat in totalna korupcija so eliminirali celo izvorni preostanek pivatne ekonomske iniciative.

Sedaj si pa predstavljaj, kakšne katastrofalne razsežnosti je imelo uvajanje fašističnega sistema Kučanove Udbomafije v začetku devetdesetih let v državi, ki sploh ni poznala izvorne privatne ekonomske iniciative, tako kot jo je bila poznala Mussolinijeva Italija, in ki je živela v čisto drugačnih razmerah, kot so v svetu vladale v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. To je bilo obdobje ameriške politike izolacionizma, ki je za relativno kratek čas dala podobo sveta, v kateri je kao bilo prostora za (še) veliko regionalnih sil, kakršna si je bila prizdevala postati Mussolinijeva Italija. Seveda je že zgolj pogled v osnove družbe pokazal, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo Amerika pogledala čez rob svojega kontinenta in po svoji podobi pričela spreminjati ves svet.

Benito Mussolini je torej svoje social-fašistične korporativne eksperimente v italijanski ekonomiji izvajal, ko Amerika v svetovnem okolju ni bila prisotna in nanj, na njegovo sposobnost pridobivanja dohodka, ni vplivala, Milan Kučan pa se je enakih eksperimentov, ki so po 20. letih dali enak rezultat kot Mussolinjevi, lotil v času, ko je postalo jasno, da bo svet v nekaj letih svetovna globalizirana vas. Vidimo torej, da je šlo v primeru Mussolinija in Kučana za uvajanje enakih netržnih in fašističnih elementov v ekonomijo v dveh povsem različnih obdobjih.
 
V Mussolinijev primeru bi bilo do neke točke pravzaprav povsem vseeno, če Mussolini sploh ne bi bil fašist, saj bi za dosego kvalitetne spremembe takratna Italija morala v ekonomskem pogledu pognati kot vrba, za kar pa objektivno ni bilo nobenih možnosti. Povsem drugače pa je bilo v začetku devetdesetih let v Sloveniji, kjer je bila Kučanova fašistična banda verjetno za tri ali štiri desetletja zatolka vse sposobne ljudi. Kučan je bil tako po letu 1990 brez pobojev podjetnikov, kot so jih izvajali njegovi predhodniki po letu 1941, še enkrat v petdesetih letih eliminiral vso inovacijsko in podjetniško inteligenco, kar jo je bila Slovenija premogla. Vse v Kučanovem sistemu je bilo podvrženo trošenju, oziroma, delovanju kolesja. V Kučanovem družbenem kolesju se namreč ne agira zato, da se s produktom maksimira donos, amapk zato, da normalno teče birokratsko in udbomafisjko kolesje. Ali še bolj plastično, če nek produkt Kučanovega kolesja v določenem trenutku potrebuje sredstva ali človeka na določenem mestu, da mednarodno preživi sebe kot produkt, v sistemu Kučanovega kolesja tako dejanje ni možno, saj bi lahko ogrozilo delovanje celotnega kolesja. Zato se produkt pusti takšen kot je ali se ga zamenja s salbšim, samo, da Kučanovo kolesje nemoteno teče dalje. 

To je bistvo tega fašističnega sranja, ki je natančno enako, tako pri Mussoliniju, kot pri Kučanu. Seveda pa na dolgi rok odloča ekonomija in po mojem bodo tega dejstva še najbolj veseli borci, he, he,... in tisti norci, ki jim sledijo. Kot je razvidno, je Kučanov sistem, 65 let po Mussoliniju, dober samo še za kao borce in čisto prave norce.

Enfrice.

Res odličen članek(realen in objektiven),morali bi ga dati v širšo javnost,da se še kdo zbudi iz potrošniških sanj-kruha in iger.(in genetsko slovenskih.tri4)žalost poglablja spoznanje dejstva,da desni niso nič bolši od levih(imajo samo druge botre)in ,da se nove generacije učijo igranja od njih.
predlagam vesoljni potop.