Potem je to ocenjena vrednost.  Kako bi tržna vrednost lahko bila neodvisna od dogajanja na trgu?

In kakšna je po tvoji oceni "teoretična tržna vrednost" Krke?

Tajgr je napisal(a):



Ej, če pade, si ti kriv. Spet :)

zato sm dans rajš nedosegljiv za medije...:))
g.

alain je napisal(a):
Sem že komentiral za dobro obveščene, P/E 28, P/S 4,8, res je, tudi houdini ne pomaga. Richter ima večje prihodke in dobiček in precej nižjo kapitalizacijo.

 
Richter je tudi doma na Madžarskem, ki z makro vidika daleč najbolj tvegana država v regiji. Borijo se z ogromnim proračunskim primanjkljajem, vlada pa sprejema ukrepe, ki bodo Richterju v 2007 precej oklestili dobiček. Vse ima svoj razlog.

Ja, ocenjena vrednost je teoretična vrednost. Teoretična tržna vrednost se reče zato, ker predstavlja vrednost, pri kateri bi na trgu naj nastal konsenz. Izraz uporabljam predvsem pri analizah delnic in deležev, ki ne kotirajo na borzi.

Za Krko ne vem. Nisem naredil še nobene analize. Lahko bi se je loti. Mogoče se bom lotil, ampak mi vzame malo bolj  poglobljena analiza večjega podjetja od 60-80 ur časa. Pa tudi nerad se lotevam analiz, če nimam neposrednega kontakta s podjetjem. Nemogoče je narediti konkretno analizo stanja na podlagi letnih poročil, kaj šele napoved poslovanja.

Vinci je napisal(a):
Ja, ocenjena vrednost je teoretična vrednost. Teoretična tržna vrednost se reče zato, ker predstavlja vrednost, pri kateri bi na trgu naj nastal konsenz. Izraz uporabljam predvsem pri analizah delnic in deležev, ki ne kotirajo na borzi.

Za Krko ne vem. Nisem naredil še nobene analize. Lahko bi se je loti. Mogoče se bom lotil, ampak mi vzame malo bolj  poglobljena analiza večjega podjetja od 60-80 ur časa. Pa tudi nerad se lotevam analiz, če nimam neposrednega kontakta s podjetjem. Nemogoče je narediti konkretno analizo stanja na podlagi letnih poročil, kaj šele napoved poslovanja.

 
Podjetja v razvitem svetu se ponavadi trudijo, da ne bi izdala informacij, ki niso javno dostopne. To velja tudi za analitike, ki so v kontaktu s podjetjem (ti edinole podjetje bolje razumejo). In če je na podlagi javno dostopnih podatkov nemogoče narediti konkretno analizo, potem velika večina tržnih udeležencev praktično tava v temi, ko sprejemajo naložbene odločitve. Tržna vrednost je torej povsem arbitrarna.

Zato si lepo napisal: "naj bi nastal konsenz"... morda v nekem drugem, bolj popolnem svetu.

vGregor je napisal(a):

 
Podjetja v razvitem svetu se ponavadi trudijo, da ne bi izdala informacij, ki niso javno dostopne. To velja tudi za analitike, ki so v kontaktu s podjetjem (ti edinole podjetje bolje razumejo). In če je na podlagi javno dostopnih podatkov nemogoče narediti konkretno analizo, potem velika večina tržnih udeležencev praktično tava v temi, ko sprejemajo naložbene odločitve. Tržna vrednost je torej povsem arbitrarna.

Zato si lepo napisal: "naj bi nastal konsenz"... morda v nekem drugem, bolj popolnem svetu.

Ja, je arbitrarna. Ker nobena analiza ni 100% objektivna, tudi trg in tržna vrednost ne moreta biti. Sicer so še tudi drugi pogoji, ampak to itak veš... O psihologiji trga pa itak veš več od mene.

Ali je bilo po tretji uri za ca. 700k EUR certifikatov prodanih, ali kupljenih?

Definiraj WKN

vGregor je napisal(a):
P/E pri ceni 900 EUR in 113 mio EUR dobička je 28,2. Če v prvih devetih mesecih ne bi oblikovali rezervacij, bi bil P/E po moji oceni ok. 22,8. Vseeno visoko glede na konkurenco. Zanimivo bi bilo vedeti, kako jim gre v Rusiji, saj ima konkurenca (Gedeon in Egis) tam kar precej težav.

 
Se pravi, drugo leto se vidimo pri naslednjem P/E 50 z letošnjim dobičkom pri ceni €1595. Preveč, da bi bilo res ali pač?

vGregor je napisal(a):

In če je na podlagi javno dostopnih podatkov nemogoče narediti konkretno analizo, potem velika večina tržnih udeležencev praktično tava v temi, ko sprejemajo naložbene odločitve.

Mogoce tavanje v temi ni dober izraz - eni imajo odprte oci, drugi pa mizijo. Verjetno vincijeva ocena pomeni recimo "trzno vrednost, ce ne bi noben mizal" in je oddaljena od "ta prave" trzne cene pac glede na to, koliksen delez udelezenih na trgu pac mizi...

Prosim če lahko pogledaš za RCB7N6 in RCB42Y.

Še današnja napoved Colariča za 2007(v članku je sploh ni)

prodaja 750 milionov evrov, dobiček 130 mio.

RCB7N6 MM je prodal
RCB42Y MM je kupil

približno ista količina certifikatov v obeh primerih (cca. 30k a.k.a 300 delnic). Mislim, da je nekdo samo prestopil iz enega v drugega in si sprostil nekaj 10k€ keša.

Hvala. Nekdo bo torej malce manj tvegal, v rast pa še vedno verjame :)

Problem Richterja je ruski trg (-10-20%) in domači trg. Mislim pa da je cca 75% Richterja v lasti tujih skladov in če še upoštevaš delež nekakšnega madžarskega SODa je free floata zelo malo. To je tudi bil pri nas glavni razlog da ni na naši buy listi. Glede dobičkonosnosti pa imaš prav, vendar so to pretekli podatki in nihče ne ve kaj bo letos.

Lp,
Urban

alain je napisal(a):
Ma saj ni samo Richter primerljivo cenejši, enostavno delnica Krke pri petkratniku prodaje nima kratkoročno več kam rasti. S stopnjami rasti 20% na leto je trenutno prevrednotena. 

 
absolutno, sploh glede na to, da prodaja vecinoma na trgih z dokaj nizkimi marzami, pa tudi rast prodaje ni ravno svinjsko visoka. Po mojem mnenju Krka lahko pade za 50% pa ne bo ravno podcenjena (morda potem vsaj split ne bo vec potreben?)
p: zena ima nekaj delnic, pa jih noce prodati

lukav je napisal(a):


...
p: zena ima nekaj delnic, pa jih noce prodati

:)))
nakasneje čez par mesecev ji boš lahko reku "a sm ti reku", mislem pa, da še velik prej...
g.

"Like lemmings, these new players took greed to a level never seen before, and, before long, they saw the market crash around their feet."
To bi bil worst case scenario

Zanimivo, da KRKA DD sedaj kotira tudi na ameriškem OTC. Oznaka je KRKAF. Vredna je preko $1000. Slovenije ne omenjajo, KRKG tudi ne.

Enfrice.

poznam problem, mam kolega, ki jih je kupu še pred leti po neki čez 100 €, pa noče niti slišat o temu, da bi jih prodal, čprav sem mu govoru, nej vsaj neki unovči, nad 900€,

Njegov odgovor, pa ti veš, da je Krka postavla tovarno v rusiji, Ne prodam pod 2000€,

s tem, da je šel dobro leto nazaj govoru, ne prodam pod 200.000 tedanjih tolarjev.

Pač nekaterim ne moreš priti do živega, tudi če se jutri skotali za 20% navzdol, bo sam čaku pa čaku, niti pomislu ne bi, da je mogoče po tok in tok letiuh že počasi čas za unovčevanje teh dobičkov.

Še največja fora, me kliče v četrtek moj botr, in me začne gnjavit, ej kaj misliš, a je krka za kupt al ne...
no podrobnosti ne bi razlagu ker nobenga ne brigajo sam na koncu sem ga po pol ure pregovarjanja prepriču, da nej pogleda raj na kere druge trge pa pusti to krko pr mer

starsplash je napisal(a):
"Like lemmings, these new players took greed to a level never seen before, and, before long, they saw the market crash around their feet."
To bi bil worst case scenario

V teh casih si je dobro malo pogledati zgodovinska dejstva, recimo tole:

http://en.wikipedia.org/wiki/Wall_Street_Crash_o f_1929
http://en.wikipedia.org/wiki/Black_Monday_%28198 7%29

Se zlasti je zanimivo to:

1. ne, ni nujno da so fundamentalno slabi dejavniki za crashom (za crash 1987 se vedno iscejo fundamentalne vzroke)
2. ne, ni nujno da v enem dnevu pade katastrofalno in je potem crash mimo (1929 se je vlekel do 1932, ko so delnice dosegle dno!)
3. ponedeljki so bistveni (psihologija?). Vecina crashov se je zacela z sibkostjo en teden prej, konec tedna, in potem v zacetku naslednjega tedna dobila pravi pospesek