Ob prebranem si ne morem pomagati, ampak avtorji niti z eno besedo ne naslovijo druge strani enačbe - in sicer staranje nepremičninskega fonda...

Preprosto povedano, če imamo v SLO 1m stanovanjskih enot, in je uporabna življenska doba enote 100 let, je potrebnih 10.000 novih enot samo za obnavljanje...

Te teme se dotakne tudi kakšen nepremičninar sem in tja, vendar glede na to, da še novih nismo sposobni graditi, si vsi zatiskajo oči okrog tega. Mogoče sedaj to še ni problem, čez kakšnih 50 let pa bo, saj bodo vsa stanovanja zgrajena v 70 in 80 letih pričela pihati svečke proti 100 let. Zanimivo bi bilo videti kaj pravi zakonodaja no to temo. Do česa so upravičeni lastniki stanovanj v 100 let stari stavbi, ki je potreba rušenja? Mislim, da Slovenci nismo prirpavljeni na to temo, sploh pa upokojenci. Sam živim v stavbi zgrajeni sredi 80 let. Upam si reči, da je vsaj polovica stanovanj v lasti upokojencev in je velik problem doseči že soglasje za investicijo v višini 5.000€ kaj šele prepotrebno obnovo fasade, ki jo na senčni strani stavbe že načenja plesen. Grem stavit, da v tem trenutku več kot polovica stanovalcev finančno ni pripravljena na situacijo, ko bi jim nekdo rekel, da je stavbo potrebno rušiti, za novo enakovredno stanovanje pa bodo npr. sami morali prispevati vsaj polovico tržne cene.

Da se pritisk na majhna stanovanja v Ljubljani že jasno vidi, predvsem pri eno- in dvosobnih stanovanjih, velikih do 60 kvadratnih metrov, pa pravi Monika Brilli, vodja tima RE/MAX Collection Ljubljana: »Ta so najbolj likvidna in imajo najširši krog kupcev. Kupujejo jih mladi, samski, pari in tudi investitorji za oddajanje.«

Ja, predvsem mladi in samski kupujejo stanovanja za 400k, nakupi tistih investitorjev so gotovo bolj simbolični.

imaš stavbe ki so stare 200 let in še vedno stojijo, ce je pravilno vzdrževana nevem zakaj bi jo bilo potrebno rušiti.

Še posebej socialistični bloki iz 80 let so grajeni s toliko železa in betona, da bodo trajali še vsaj 100 let. Takrat se ni šparalo pri materialu kot se dogaja pri sedanjih novogradnjah in imam raje stanovanje v bloku iz 80 let, kot pa neko novogradnjo, kjer so investitorji sparali kjer se je dalo. Sam beton kot material ne izgubi trdnosti v 100 letih – pogosto jo ohranja ali celo izboljšuje. Pri konstrukcijah je ključno vzdrževanje, zaščita armature in izpostavljenost okolju. Star rimski beton brez armature stoji že 2000 let, sodobni armirani pa zahteva skrb, ampak zaradi jekla, ki korodira, ne zaradi betona samega.

Problem so bloki iz 60 let, kateri še niso protipotresno grajeni, ti pa so res boljši za rušenje, ampak iz razloga potresne varnosti ne iz razloga starosti. In takih blokov je kar nekaj v Ljubljani, cene stanovanj so pa enake, kot ostala stanovanja, kot da ljudje ne vejo da se v potresu lahko porusijo.

Cen nepremičnin ne narekuje starostna doba lastnikov temveč bančni, fiskalni in poslovno finančni sistem. In dokler bodo takšni kot so, bodo cene nepremičnin še vedno divjale v nebo.

[1357]
Cen nepremičnin ne narekuje starostna doba lastnikov temveč bančni, fiskalni in poslovno finančni sistem. In dokler bodo takšni kot so, bodo cene nepremičnin še vedno divjale v nebo.

Prav gotovo pa staranje prebivalstva vpliva na tvoje tri predpostavke.

Dokler bodo rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine enako obdavčene bo tako kot je, dokler se bo dovoljevalo kratkoročni najem nepremičnin v stanovanjskih naseljih neomejeno bo tako kot je, dokler bomo imeli več denarja na svojih trr-jih kot pa investiranega bo tako kot je in dokler bo večini slovenskim podjetnikom važnejše da so vsi družinski člani zaposleni v podjetju pa četudi vsi niso ravno podjetniški tipi ljudi, milo rečeno, kot pa višina dobička in donosnost na kapital bo tudi tako kot je. Žal se v Sloveniji od Cankarjevih časov pa do danes skoraj nič ni spremenilo v glavah prebivalstva, Dolina Šentflorjanska pač in Kralji na Betajnovi.

Upad rodnosti je in bo manjša kot priseljevanje tudi leta 2040, število prebivalstva v Sloveniji bo višje, potrebe po stanovanjih bodo rastle. To je z veliko verjetnostjo možno napovedati...Ta trend lahko ustavi samo AI in robotika, vpliv te komponente edino ni možno z gotovostjo napovedati, lahko da uvoženih fizikalcev in voznikov več nebomo potrebovali, med birokrati, pisarniškimi delavci in ostalimi uslužbenci pa bo prišlo do prisilne selekcije...AI revolucija determinira ali bomo potrebovali ljudi in stanovanja

[1357]
Dokler bodo rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine enako obdavčene bo tako kot je, dokler se bo dovoljevalo kratkoročni najem nepremičnin v stanovanjskih naseljih neomejeno bo tako kot je, dokler bomo imeli več denarja na svojih trr-jih kot pa investiranega bo tako kot je in dokler bo večini slovenskim podjetnikom važnejše da so vsi družinski člani zaposleni v podjetju pa četudi vsi niso ravno podjetniški tipi ljudi, milo rečeno, kot pa višina dobička in donosnost na kapital bo tudi tako kot je. Žal se v Sloveniji od Cankarjevih časov pa do danes skoraj nič ni spremenilo v glavah prebivalstva, Dolina Šentflorjanska pač in Kralji na Betajnovi.

To je res.
A noben trend ne gre le gor.
Pri stanovnjih mislim, da so donosi ze visji izven Lj.
Denar na racunih je lahko varljiva slika, saj je slovenstvo znano po uravnilovki.
30 miljard lahko pomeni le 30 k za miljon prebivalcev.
Kar pa je komaj kaj ;).

Ce lj npr ne more vec ponudit sluzb,ki bi opravicevale visoke cene, te ne bojo mogle rast.

[odvisnik]

To je res.
A noben trend ne gre le gor.
Pri stanovnjih mislim, da so donosi ze visji izven Lj.
Denar na racunih je lahko varljiva slika, saj je slovenstvo znano po uravnilovki.
30 miljard lahko pomeni le 30 k za miljon prebivalcev.
Kar pa je komaj kaj ;).

Ce lj npr ne more vec ponudit sluzb,ki bi opravicevale visoke cene, te ne bojo mogle rast.

Kapitalizem in tržni sistem funkcioniranja nista skladna z uravnilovko, uravniovka je značilna za komunizem.

Normalno razmerje razdelitve razredov prebivalstva glede na kapitalsko moč v kapitalizmu je 10-70-20. 10% prebivalstva drži v rokah 70% realnega kapitala na nekem področju imenovanem država ( zgornji razred ), 70% prebivasltva živi spodobno ( srednji razred), 20% živi pa od danes do jutri iz rok v usta ( spodnji razred). Ima pa ta spodnji razred izredno pomembno vlogov tržnem gospodarstvu, ker povzroča pritisk in konkurenco na trgu dela in s tem posledično drži cene dela v razumnih mejah, da ni ogrožena poslovna konkurenčnost v globalnem okolju.

Problem zhodnih držav, vseh po vrsti, je predvsem v tem, da se spodnji razred prebivalstva premalo množi, da bi zadovoljeval potrebe sistema, zato prihaja do migracij. Ta problem je še bolj izrazit v novih demokracijah, kjer je socialna progresija ( prehod iz spodnjega v srednji razred) medgenracijskogledano največja in rušijo sorazmerja za normalno delovanje družbe in države. Vse to pa povzroča družbena nesorazmerja in neravnotežja, ki se izražajo tudi preko volilnih rezultatov in naraščanje upliva populističnih strank.

[1357]
> [odvisnik]

> To je res.
> A noben trend ne gre le gor.
> Pri stanovnjih mislim, da so donosi ze visji izven Lj.
> Denar na racunih je lahko varljiva slika, saj je slovenstvo znano po uravnilovki.
> 30 miljard lahko pomeni le 30 k za miljon prebivalcev.
> Kar pa je komaj kaj ;).
>
> Ce lj npr ne more vec ponudit sluzb,ki bi opravicevale visoke cene, te ne bojo mogle rast.

Kapitalizem in tržni sistem funkcioniranja nista skladna z uravnilovko, uravniovka je značilna za komunizem.

Normalno razmerje razdelitve razredov prebivalstva glede na kapitalsko moč v kapitalizmu je 10-70-20. 10% prebivalstva drži v rokah 70% realnega kapitala na nekem področju imenovanem država ( zgornji razred ), 70% prebivasltva živi spodobno ( srednji razred), 20% živi pa od danes do jutri iz rok v usta ( spodnji razred). Ima pa ta spodnji razred izredno pomembno vlogov tržnem gospodarstvu, ker povzroča pritisk in konkurenco na trgu dela in s tem posledično drži cene dela v razumnih mejah, da ni ogrožena poslovna konkurenčnost v globalnem okolju.

Problem zhodnih držav, vseh po vrsti, je predvsem v tem, da se spodnji razred prebivalstva premalo množi, da bi zadovoljeval potrebe sistema, zato prihaja do migracij. Ta problem je še bolj izrazit v novih demokracijah, kjer je socialna progresija ( prehod iz spodnjega v srednji razred) medgenracijskogledano največja in rušijo sorazmerja za normalno delovanje družbe in države. Vse to pa povzroča družbena nesorazmerja in neravnotežja, ki se izražajo tudi preko volilnih rezultatov in naraščanje upliva populističnih strank.

In tebi je normalno, da 10 procentov drzi v rokah 70 procentov premozenja.
Za katerega polovico od teh verjetno zadosca rojstni list in prav tako normalno, da je spodaj delovna sila, katere edina potreba je ceneno delo in rojevanje.

Tale tvoj sestavek ni kaj dalj od kapitalizma iz zacetka 20 stoletja, srednji razred pa si je izbojeval svojo veljavo po drugi svetovni vojni.
Nizji pa si jo najbrz trenutno, ko ne rabi bit vec lacen in premrazen.

V dobi tehnologije ni nobene potrebe vec, da ima pescica v rokah realno premozenje, naj imajo btc, stroje in naprave, mogoce luno itn, nepremicnine pa prepustijo raji

V casih kot je danes se priblizujemo temu, cemur je marx rekel stanje po kapitalizmu.

Takšen kapitalizem, kakršnega sem opisoval, je leta 2026 v zahodni Evropi, severni Ameriki in vzhodni Aziji.

[1357]
Takšen kapitalizem, kakršnega sem opisoval, je leta 2026 v zahodni Evropi, severni Ameriki in vzhodni Aziji.

Mogoce se v teh razpravah pozablja, da je rast cen tudi posledica priseljevanja.
V zadnjih 25 letih za slabih 150k.
sl.wikipedia.org/wik..._Slovenije

To pa je cifra maribora .
V letih 80 do 2000 je bila cifra pol manjsa.

[1357]
Takšen kapitalizem, kakršnega sem opisoval, je leta 2026 v zahodni Evropi, severni Ameriki in vzhodni Aziji.

V usa je vrednost stanovovanj cca 55 triljonov in se ga lasti 65 procentov prebivalstva.
Vrednost delniskega trga pa je 70 triljonov, a je njegova knjigovodska vrednost 5 krat manjsa, se pravi cca 15 triljonov.
Res je baje 80 %vrednosti delniskega trga v rokah 10 procentov ljudi.
A to je bolj ko ne ze smer virtualizacije, saj je dejanska vrednost mnogo nizja.
Vrednost temu premozenju pa dajejo prihodnja pricakovanja.

[odvisnik]
> [1357]
> Takšen kapitalizem, kakršnega sem opisoval, je leta 2026 v zahodni Evropi, severni Ameriki in vzhodni Aziji.

V usa je vrednost stanovovanj cca 55 triljonov in se ga lasti 65 procentov prebivalstva.
Vrednost delniskega trga pa je 70 triljonov, a je njegova knjigovodska vrednost 5 krat manjsa, se pravi cca 15 triljonov.

Pri rezidenčnih nepremičninah je treba ločevati med individualnimi lastniki ene rezidenčne nepremičnine za lastno uporabo ( pasivni kapital) in lastniki več rezidenčnih nepremičnin,ki so hkrati tudi glavni ali eden od izvorov prihodkov lastnikov ( aktivni kapital)

Res je baje 80 %vrednosti delniskega trga v rokah 10 procentov ljudi.
A to je bolj ko ne ze smer virtualizacije, saj je dejanska vrednost mnogo nizja.
Vrednost temu premozenju pa dajejo prihodnja pricakovanja.

Zelo podobno je tudi pri lastništvu lastniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja. Tu ločimo institucionalne lastnike, ki jih zanimajo kontrolni deleži v izdajatelju posameznih lastniških vrednostnih papirjev ter poosledično upliv na upravljanje in delovanje izdajatelja in pa portfeljske investitorje, ki jih zanima zgolj direktni ( dividende) ali indirektni ( višanje vrednosti vrednostnega papirja izdajatelja ) finančni izplen. Tudi same delnice, lahko znotraj iste izdaje lahko dve različni izdaji, se ločujeo na redne, ki dajejo upravljalske pravice in prednostne, ki imajo garantirano donosnost ( dividenda) vendar brez upravljalske pravice. Od vsakega posameznika je pa na koncu odvisno kaj si želi.

Na koncu pa samo še dva primera iz realnosti. 70% švedskega gospodrstva obvladuje ( kontrolni deleži med 25 in 40% ) obvladuje 10 družinskih klanov. Drug nam mnogo bližji je pa primer družinskega klana Agnelli v Italiji, ki obladuje skupino FIAT. V Agnellijevem klanu je 200 ljudi, ki so imeli an vrhuncu svoje moči, okoli prehoda tisočletja, pod direktno ali indirektno kontrolo 50% italijanskega relanega sektorja, ali metaforično posplošeno rečeno za lažjo predstavo je bilo vsako drugo delavno mesto odvisno od volje tega klana. Z globalizacijo so se ta razmerja sicer spremenila, še vedno so največji domači investitor in pa med 5 največjimi investitorji na italjanskem trgu.