Super intervju. Pohvale zakoncema za uspešno poslovanje.

Finannce in denar.

Hitro se lahko znajdejo na napacni strani.
Stevilke pomenijo marsikaj.

Sicer dober intervju, pove pa marsikaj o dolocenem delu kapitalistov, nekaj znanja, nekaj srece in nekaj jajc.
Pri njima v tem vrstnem redu ;).

Pove pa marsikaj o slovenskem podjetnistvu in zakaj ga je premalo ;).

Čestitke, še več uspešnih podjetnikov v Sloveniji si želimo.

Pri letošnjih premoženskih prvakih, zakoncih Južina, si pozabil našteti, tako kot intervjujanca, najvažnejšo prednost za njun uspeh; zlizanost z vsakokratno vladajočo politiko. Glavnino denarnega toka njune skupine Perspektiva izvira iz njihovega gradbenega podjetja CPG,, ki je po obsegu drugi gradbinec v državi in preko 80% realizacije ustvari preko javnih naročil za državo in lokalne skupnosti.

Pisem le o tem, kar je dejstvo v intervjuju in ze tega je za polno kapo dovolj, da malo zastrize med usesi ;)

Tako, da je mozno, da je tvoja trditev resnicna in s tem ni nic narobe, ce zlizanost pomeni tudi konkurencnost in dobro storitev.

Meni je bolj zanimivo, ko omenjata gate in da zanje placujeta.
To bi moralo bit samoumevno, kot ne razlagas kako si obrises rit, ko gres srat.

In njihova nalozba v podrejene obveznice, hkrati pa so jim iste banke ponujale kredite, da so zaposleni dosegli plan.

Marsikaj sta povedala med vrsticami in verjamem, da je zanju bolje,da ne dajeta prevec intervjujev ;).

Bravo! Takšne ljudi bi (nujno) potrebovali v vodstvu te države, in sicer v večini!

Hvala za zelo osebno predstavitev!

Nisem aludiral na tebe osebno temveč na intervjujanca, ki sta ta podtek pozabila omeniti, novinar poslovnega medija Finance pa tudi ni s tem vprašanjem drezal v intervjujanca. Podatek o denarnem toku njunega glavnega podjetja, "zlate kure" in deleža realizacije povezane z javnimi posli samo odslikavojo bolj realno sliko o letošnjih premoženjskih lavreatih. Pa da ne bom tako črno ali negativistično izgledal, navajam še sledeči podatek; ko sem preletel letošnjo lestvico najbogatejših 100 sem opazil da jih je cca 30 takšnih, kjer večina njihovega premoženja izvira iz poslov z državo in ostalim javnim sektorjem, letošnja lavreata sta samo največja med njimi. Je pa zaskrbljujoče, da je med prvo deseterico najbogatejših polovica takšnih, kar ponovno kaže na to kako pomemben dejavnik za uspešnost gospodarstva je država ter njena piramida in njene investicije. Zaskrbljujoče je tudi to da med 100 praktično ni nobenega, ki bi takšno premoženju ustvaril z do pet let starim start upom. Opazno je tudi relativno globoko padanje po lestvici navzdol lastnikov premoženja katerih izvor so podjetja, ki niso takšni ali drugačni državni dobavitelji.

V Metliki ni letališča, tako da zasebnega letala ne potrebujeva (smeh).

Splošna razgledanost, ali vsaj poznavanje svojega lokalnega okolja, pa ni ravno njuna močna plat?

Letališče Prilozje (LJPR) – Metlika
Najbolj znano športno letališče v Beli krajini.
Lokacija: pri vasi Prilozje, severno od Metlike
ICAO oznaka: LJPR
Steza: približno 800 m (travna)
Upravljavec: Aeroklub Metlika
To je glavno letalsko središče Bele krajine.

Za našega Falcona nekoliko švoh, za Pilatuse je pa čisto ok.

Za pristajanje in vzletanje poslovnih letal so v Sloveniji tehnično primerna letališča edino Brnik, Maribor, Portorož in Cerklje ob Krki, na vseh ostalih letališčih lahko pristajajo edino športna ali ultra lahka letala. Menda nisi misli, da se bosta zakonca Južina prevažala okoli v športni Cestni ali Pipistrelovem ultra lahkem letalu. Poslovna letala potrebujejo enako infrastrukturo kot velika potniška letala.

Zaradi takšnih ljudi so javna naročila v Sloveniji preplačana za cca 30% ( podatek o odstotkih preplačil je od enega od direktorjev javnih zavodov).

[1357]
Za pristajanje in vzletanje poslovnih letal so v Sloveniji tehnično primerna letališča edino Brnik, Maribor, Portorož in Cerklje ob Krki, na vseh ostalih letališčih lahko pristajajo edino športna ali ultra lahka letala. Menda nisi misli, da se bosta zakonca Južina prevažala okoli v športni Cestni ali Pipistrelovem ultra lahkem letalu. Poslovna letala potrebujejo enako infrastrukturo kot velika potniška letala.

Ne vem kako je drugje, a tezko verjamem, da imajo bogati samo deset minut do letalisca ;)
Iz bele krajine do cerkelj je dobra ura , do zagreba imata verjetno se blize.

In seveda, zivita v zakotju.
Spet slovenska sala imeli bi supermarket in zivljenje na vasi.

Tudi na tem letališču lahko obratujejo že kar spodobna manjša poslovna letala.
Na primer Pilatus PC-12, Daher TBM, Piper PA-46, Beechcraft Baron...
Pač prilagodiš razpoložljivi infrastrukturi. Saj ne rabijo vsi Air Force 1.
Za naštete je dovolj <1 km steza. Aeroklub bi bil pa zagotovo vesel, če bi se kakšen poslovnež prislinil na njihovo infrastrukturo.

Sem opazoval nekoč, s kakšnimi zasebnimi letali prihajajo "turisti" s severnih dežel na Portoroško letališče. Vse je bilo manjše od naštetih.
Jaz osebno imam pa za sabo nekaj pristankov na brniškem letališču, Z JADRALCEM :-)

[1357]
Zaradi takšnih ljudi so javna naročila v Sloveniji preplačana za cca 30% ( podatek o odstotkih preplačil je od enega od direktorjev javnih zavodov).

Mogoce ja mogoce ne.
Kolega ima manjso obrt.
Obcasno sodeluje na kaksnem razpisu.
Ravno zadnjic pravi, da je edini oddal ustrezno ponudbo.
Ne pozna nikogar.
Posli pa tja do 100k.

[1357]
Nisem aludiral na tebe osebno temveč na intervjujanca, ki sta ta podtek pozabila omeniti, novinar poslovnega medija Finance pa tudi ni s tem vprašanjem drezal v intervjujanca. Podatek o denarnem toku njunega glavnega podjetja, "zlate kure" in deleža realizacije povezane z javnimi posli samo odslikavojo bolj realno sliko o letošnjih premoženjskih lavreatih. Pa da ne bom tako črno ali negativistično izgledal, navajam še sledeči podatek; ko sem preletel letošnjo lestvico najbogatejših 100 sem opazil da jih je cca 30 takšnih, kjer večina njihovega premoženja izvira iz poslov z državo in ostalim javnim sektorjem, letošnja lavreata sta samo največja med njimi. Je pa zaskrbljujoče, da je med prvo deseterico najbogatejših polovica takšnih, kar ponovno kaže na to kako pomemben dejavnik za uspešnost gospodarstva je država ter njena piramida in njene investicije. Zaskrbljujoče je tudi to da med 100 praktično ni nobenega, ki bi takšno premoženju ustvaril z do pet let starim start upom. Opazno je tudi relativno globoko padanje po lestvici navzdol lastnikov premoženja katerih izvor so podjetja, ki niso takšni ali drugačni državni dobavitelji.

Intervjujanca lepo povesta, da moras najprej znat racunat, imet neko znanje .
Potlej pa seveda se vse ostalo.

Cgp je bilo cisto obicajno slo postkomunisticno cestno podjetje mal so ga pil malo delal in naredil kolikor so.
Vcasih je bil tu velik gradbinec pionir, ki je propadel ze ob razpadu juge, potlej smo imeli sct,,primorje ipd,ki so delali malo bolj pametno, a vseeno ne dovolj in so propadli.
Cgp je v vsem tem casu lepo rastel in s pametjo, ko se je izpraznil teren,,prisel tudi do vecjih poslov.

Vsekakor je mozno, da so zadeve preplacane, ampak vseeno to podjetje ni zraslo od danes na jutri.
Je pa res, da so pri vecjih poslih stvari komot preplacajo.
Ravno zadnjic sem prilepil skec, kjer se smejijo na racun avstralske centralne banke, kjer je osnovna cena neke obnove, gradnje poslopja poskocila iz 600miljinov na 2 miljardi.
Pa so v branzi, ki naj bi dobro poznala makroekonomijo ;).

[0430ABAKU]
Tudi na tem letališču lahko obratujejo že kar spodobna manjša poslovna letala.
Na primer Pilatus PC-12, Daher TBM, Piper PA-46, Beechcraft Baron...
Pač prilagodiš razpoložljivi infrastrukturi. Saj ne rabijo vsi Air Force 1.
Za naštete je dovolj

Sem opazoval nekoč, s kakšnimi zasebnimi letali prihajajo "turisti" s severnih dežel na Portoroško letališče. Vse je bilo manjše od naštetih.
Jaz osebno imam pa za sabo nekaj pristankov na brniškem letališču, Z JADRALCEM :-)

Ta dva po izgledu ne sodita med"sportneentuziaste", mislim da bolj cenita udobje ;).

Se vam zdi Pilatus športni?
cdn.privatejetcardco...press.jpeg

Pa so v branzi, ki naj bi dobro poznala makroekonomijo ;).

Saj ravno zato! Vedo, da denar mora zaokrožit čim večkrat in čim več rok se mora oblepiti z njim...

Kot bi rekel naš JPD, multiplikativni učinki domačega gradbeništva na domačo ekonomijo so zelo visoki :)

So preplačana, tako delajo vsi v gradbeništvu, tudi v EU, ampak tudi nemške avtoznamke so preplačane, ...

EU je nasploh draga. Švicarski ali angleški odvetnik ali zobozdravnik? 3x ali 4x dražji od slovenskega. Pa izvoli iti tam.

V gradbeništvu smo v EU uspeli za sedaj marsikje odgnati Kitajce in Turke, ker pač graditi velike projekte ni enako kot prodati nek kos blaga.

Hmmmmm, a je to ta Južina, ko je jamral, da je bencin prepoceni ?

Ajajaj, kakšen pohlep !

Enim res nikoli ni dovolj.

Kar milijarde bi imeli.

In še sploh ne vprašajo, koliko ljudi bi iz teh milijard lahko normalno živelo.

Jugoslavija je bila raj na zemlji !!!

Podatek je javno povedal direktor Novogoriške bolnišnice v dnevniku ali odmevih pred leti. Je pa pri javnih naročilih velika razlika med malimi in velikimi naročili. Za mala naročila, v katero kategorijo sodi tudi tvoj prijatelj, je sistem dokaj dobro utečen in funkcionalen. Povsem drugače je pa pri velikih naročilih, ki so pa vsa v naprej dogovorjena. In to velja tako za gradbince kot za velike dobavitelje ostale opreme in potrošnjih dobrin. Problem je pa sistemski, zakon o javnem naročanju je tako napisan da že naročnik lahko izda diskriminatorno tehnično specifikacijo za povpraševanje, ponudnikov, ki se medsebojno kartelno povezujejo pa ne sankcionira. Vse našteto je glavni izvor korupcije in koruptivnih dejanj, ki se odraža v teh 30% višjih cenah od običajnih,ki se dosegajo javnih razpisih.

[]
So preplačana, tako delajo vsi v gradbeništvu, tudi v EU, ampak tudi nemške avtoznamke so preplačane, ...

Strinjam se da je gradbeništvo oligopolna dejavnost ( sploh če se jo gleda samo znotraj posameznih držav), posebej izvedbeni del. Avtomobilskih znamk je pa toliko da je konkurence več kot dovolj in če je kupec za nemški avto plačati več kot za francoski ali japonski istega razreda, je to stvar vsakega posameznika

EU je nasploh draga. Švicarski ali angleški odvetnik ali zobozdravnik? 3x ali 4x dražji od slovenskega. Pa izvoli iti tam.

Sistemi so različni od države do države. Odvetniki na splošno nikjer niso poceni, na ceno zobozdravnikov pa vpliva samo to v kolikšni meri in za kakšne storitve so v posameznih državah vpeti v državne zdravstveno zavarovalne sisteme. Za Veliko britanijo vem, da so naprimer pediatri razen splošne preventive ( cepljenja) popolnom izključeni iz NHS, britanske verzije ZZZS. Rezultat tega pa je da samo 20% britanskih otrok zaradi bolezni deležnih pediatrične obravnave. Še huje je pa tam z ortodonti,ki so popolnoma tržna dejavnost. Ta dva podatka pa vem iz prve roke, ker je moja hči na pol britanka po mami in po tej plati zelo dobro vem koliko me je koštal zdrav razvoj hčere v otroški dobi.

V gradbeništvu smo v EU uspeli za sedaj marsikje odgnati Kitajce in Turke, ker pač graditi velike projekte ni enako kot prodati nek kos blaga.

Tu si pa pomešal jabolka in hruške. Gradbeništvo je stara tradicionalana stroka povezana z regijo izvora gradbenika. Azijska gradbena tradicija je precej drugačna od Evropske ali če grem še nazaj od egipčansko rimske gradbene tradicije. Iz teh razlogov so kitajci kot gradbeni izvajalci v regiji nekdanje Rimske imperije poplnoma neprimerni in je bilo edino pravilno da se jim je povedalo, da enostavno niso kos nalogi, ki so jo sprejeli v izvedbo. To da se pa turške gradbenike ovira pri kandidaturah za izvedbe poslov je pa velika škoda, ker bi bilo mnogo več koristi če bi se turške gradbenike sprejelo kot enakoprvne tekmece za izvedbene posle v gradbeništvu.

gradbeni izvajalci v regiji nekdanje Rimske imperije poplnoma neprimerni in je bilo edino pravilno da se jim je povedalo, da enostavno niso kos nalogi, ki so jo sprejeli v izvedbo. To


Resda kitajci niso postavljali amfitetrov, a most na peljesac so baje kar dobro izleljali.
Tudi doma imajo niz velikih gradbenih podvigov, mostovi, ceste, zeleznice.

Ali mislis, da so slike od tam le propaganda ;).

Če gledaš od zunaj je tvoja trditev točna. Ko pa greš pogledati malce globje in v ozadje, pa hitro ugotoviš da stvari, ki jih vidiš izpostavljene niso ravno plod domačih idej in znanja temveč pripeljani od zunaj. In to velja v kitajskem primeru ne samo za gradbeništvo temveč za večino stvari, ki prihajajo iz tistih meridianov.

Tudi pelješki most ni nič drugačen primer od zgoraj opisane formule.

[1357]
Če gledaš od zunaj je tvoja trditev točna. Ko pa greš pogledati malce globje in v ozadje, pa hitro ugotoviš da stvari, ki jih vidiš izpostavljene niso ravno plod domačih idej in znanja temveč pripeljani od zunaj. In to velja v kitajskem primeru ne samo za gradbeništvo temveč za večino stvari, ki prihajajo iz tistih meridianov.

Tudi pelješki most ni nič drugačen primer od zgoraj opisane formule.

www.zurnal24.si/svet...v2-DJ2uzc7