Sem programer in v Sloveniji ne morem dobiti šihta. Nisem dovolj dober za Slovence. Vedno ugotovijo, da nisem v redu. Trenutno delam za Nemce. Za njih sem dovolj dober.

Na razgovoru me niso vprašali, če znam z ničle razviti backend, frontend, postaviti infrastrukturo, strežnike, CI/CD ... pa sem potem vseeno vse to naredil. Vmes sem tudi kaj zasral in ziher ni vse optimalno, ampak so dobre stvari daleč pretehtale slabe.

Moram pa biti pošten do Slovencev. Tudi v Sloveniji me noben ni tega vprašal. Žal zato, ker se nikoli nisem prebil do razgovora. V petih letih, če izločim spoznavne pogovore z rekruterji, sem prišel samo do enega razgovora, in sicer na Comtrade in za njih potem nisem bil dovolj dober.

Doslej nisem bil dovolj dober za Comtrade, Akrapovič, Outfit7, Bitstamp, NKBM, par startupov, katerih imen se več ne spomnim, pa mogoče je bilo še kaj in mi je ušlo iz glave. Sem pa nekaj LinkedIn povpraševanj tudi vljudno zavrnil, ker bi vseeno rad še kdaj delal v Sloveniji in nočem pristati na črni listi v kompletnem slovenskem IT prostoru.

Toliko o pomanjkanju IT kadrov v Sloveniji.

Sklepam, da nisi bil dovolj dober, ker si hotel vec kot 2000 bruto? :)

Kolega zivi v SLO in dela za UK firmo. 15k funtov na mesec. Pomoje, da si mora kdaj se iskati job v SLO, se obesi s kablom od tipkovnice.

[PIC2]
Sklepam, da nisi bil dovolj dober, ker si hotel vec kot 2000 bruto? :)

Kolega zivi v SLO in dela za UK firmo. 15k funtov na mesec. Pomoje, da si mora kdaj se iskati job v SLO, se obesi s kablom od tipkovnice.

Mogoče je bila plača kje razlog. Do resnih pogovorov ni nikoli prišlo, tako da večinoma to najbrž ni bil poglavitni razlog. Ocenili so pač, da sem šalabajzer.

IT trg je neizprosen. 10 ali 15 let izkušenj ne pomeni nič. Poleg tega ni tak kot zdravniški ceh, kjer zdravnik ne bo povedal nič slabega o delu drugega zdravnika (razen v res izjemnih primerih). Kandidat za šiht v IT je z vsako prijavo pred strelskim vodom. Mogoče se samo res najboljši in vrhunski strokovnjaki izognejo strelskemu vodu, ampak jaz nisem najboljši in vrhunski strokovnjak.

Trenutno delam za nemško korporacijo kot freelancer. Imeli so problem, ki ga niso znali rešit in jaz sem jim ta problem rešil. Nimam pogodbe za nedoločen čas. Vsakih nekaj mesecev se pogajamo o podaljšanju. Doslej so mi jo podaljšali štirikrat. Menedžment se lahko kadarkoli odloči, da zbriše mojo pogodbo iz proračuna. Ko se to zgodi, bom moral pred 10, 15 ali 20 strelskih vodov preden dobim drug projekt. Drug projekt pa lahko traja pet let ali pa tri mesece.

Če mi nekdo ponudi delo in se lahko s tem izognem dvajsetim strelskim vodom za nasledjih nekaj let, bom najbrž sprejel, čeprav plačajo pol manj od enaindvajsetega strelskega voda. Seveda pa obstaja neka meja pri denarju, pod katero ne grem.

[Vinci]

Tale post je povedal o IKT vec kot desetletja natolcevanja na financah

+1
Po redkih odgovorih na prosnje, se redkejsih povabilih na razgovore, delam v Avstriji.

[Vinci]
Sem programer in v Sloveniji ne morem dobiti šihta. Nisem dovolj dober za Slovence. Vedno ugotovijo, da nisem v redu. Trenutno delam za Nemce. Za njih sem dovolj dober.

Na razgovoru me niso vprašali, če znam z ničle razviti backend, frontend, postaviti infrastrukturo, strežnike, CI/CD ... pa sem potem vseeno vse to naredil. Vmes sem tudi kaj zasral in ziher ni vse optimalno, ampak so dobre stvari daleč pretehtale slabe.

Moram pa biti pošten do Slovencev. Tudi v Sloveniji me noben ni tega vprašal. Žal zato, ker se nikoli nisem prebil do razgovora. V petih letih, če izločim spoznavne pogovore z rekruterji, sem prišel samo do enega razgovora, in sicer na Comtrade in za njih potem nisem bil dovolj dober.

Doslej nisem bil dovolj dober za Comtrade, Akrapovič, Outfit7, Bitstamp, NKBM, par startupov, katerih imen se več ne spomnim, pa mogoče je bilo še kaj in mi je ušlo iz glave. Sem pa nekaj LinkedIn povpraševanj tudi vljudno zavrnil, ker bi vseeno rad še kdaj delal v Sloveniji in nočem pristati na črni listi v kompletnem slovenskem IT prostoru.

Toliko o pomanjkanju IT kadrov v Sloveniji.

Let me guess. Najbrž si vsaj nad 40, če že ne nad 50 ?

[vickibedi]
Let me guess. Najbrž si vsaj nad 40, če že ne nad 50 ?

Nisem nad 40. Bom pa kmalu.

Clanek namenjen mladoletnim in naivnim srednjesolcem ki stopajo v svet IT stroke.

No ja, (dobri) full stack programerji so bolj redka žival. Leta gor ali dol, če hočeš kaj obvladat, se moraš v zadevo poglobit.

Ps. Leta so pri programiranju pomembna, najbrž pa ne tako zelo, kot misliš ti

Kolega zivi v SLO in dela za UK firmo. 15k funtov na mesec. Pomoje, da si mora kdaj se iskati job v SLO, se obesi s kablom od tipkovnice.

ja, najbrž res, kako pa je našel v uk?

Noben resen IT kader nad 35 prakticno nima kej delat v SLO, predvsem zato, ker nimamo nic resnega IKT v svetovnem merilu.

Vsi moji znanci, ki delajo v IT, nimajo kaj delat v SLO, ker zanje ni povpraševanja.

Vse velike IT firme imajo pa svoje centre vsepovsod, razen v Sloveniji ne. Ala Poljska.

Noben vrhunski kader nima v Slo nic za delat, ce smo ze lih na tem.

Ostanejo samo zapeckarji, navezanci na lokalno okolje in neambiciozni :).

Kaj niso na svetovnem trgu glavni indijci, pa vzhodna eu.

Po moje je kar huda konkurenca tudi v tujini in ni ravno lahko dobit sihta nad 10 k mesečno.

Težko debatiram s tabo, ker nimaš pojma. Kdor je govoril o call centrih, lol? To delajo šimpanzi. Tu se pogovarjamo o resnih zadevah, za katere v SLO ni kapitala in potrebe.

SLO IT scena je podobno razvita kot slovenska avto industrija - torej šivanje prevlek in poliranje lesa za armaturke.

Drži se bitcoina :).

Over and out.

Čist bolj iz radovednosti vprašanje, nisem iz branže in ne poznam razmer v IKT. Zakaj imajo programerji preko 40 oziroma 50 let težave najti delo, so slabši, manj prilagodljivi oziroma generalno manj "ponucni"? Velja to samo za programerje ali na sploh IKT kader? To velja samo za Slovenijo ali na sploh (npr., eu) v branži?
(hvala vnaprej, če si bo vzel kdo pol minute in pojasnil)

[r-fin]
Čist bolj iz radovednosti vprašanje, nisem iz branže in ne poznam razmer v IKT. Zakaj imajo programerji preko 40 oziroma 50 let težave najti delo, so slabši, manj prilagodljivi oziroma generalno manj "ponucni"? Velja to samo za programerje ali na sploh IKT kader? To velja samo za Slovenijo ali na sploh (npr., eu) v branži?
(hvala vnaprej, če si bo vzel kdo pol minute in pojasnil)

Po 40 se je težje učiti stalno toliko novega, delno to kompenziraš z izkušnjami, ampak vseeno si težko tako hiter pri učenju (pravijo, da pri programiranju vsaki dve leti zastari pol tvojega znanja).
Sem še v začetku 40 hodil na ena matematična tekmovanja in za štos tekmoval v kategoriji študentov (je bila odprta kategorija), sredi 30 sem bil še vedno v prvi tretjini, po 40 sem pa padel v drugo polovico, preprosto sem bil prepočasen.
Je pa še ena zadeva, pri 20, 30 se ti zdi čisto zabavno oddelati kakšen 100-urni delovni teden, če se kaj mudi, potem pa je to težko usklajevati z drugimi obveznostmi. Pa tudi sicer postane naporno vzdrževati delovno koncentracijo 12+ ur v enem dnevu.

Začetna plača programerja v AZ je okoli $60k in gre tja do $150k. Sam dobro poznam dva ITjevca, ki vzdžujeta velike Document Management sisteme (par mio dokumentov na dan), starejši je star okoli 55 in je šef manjše skupine; dobi okoli $250k, kar je za AZ super plača.
V CA imajo sveži magistri iz Stanforda okoli $150 (samo stane študij $300k, pa cene v CA so adijo; $10,000 mesečni najem za stanovanje z dvema spalnicama).

[Irbis]
> [r-fin]
> Čist bolj iz radovednosti vprašanje, nisem iz branže in ne poznam razmer v IKT. Zakaj imajo programerji preko 40 oziroma 50 let težave najti delo, so slabši, manj prilagodljivi oziroma generalno manj "ponucni"? Velja to samo za programerje ali na sploh IKT kader? To velja samo za Slovenijo ali na sploh (npr., eu) v branži?
> (hvala vnaprej, če si bo vzel kdo pol minute in pojasnil)

Po 40 se je težje učiti stalno toliko novega, delno to kompenziraš z izkušnjami, ampak vseeno si težko tako hiter pri učenju (pravijo, da pri programiranju vsaki dve leti zastari pol tvojega znanja).
Sem še v začetku 40 hodil na ena matematična tekmovanja in za štos tekmoval v kategoriji študentov (je bila odprta kategorija), sredi 30 sem bil še vedno v prvi tretjini, po 40 sem pa padel v drugo polovico, preprosto sem bil prepočasen.
Je pa še ena zadeva, pri 20, 30 se ti zdi čisto zabavno oddelati kakšen 100-urni delovni teden, če se kaj mudi, potem pa je to težko usklajevati z drugimi obveznostmi. Pa tudi sicer postane naporno vzdrževati delovno koncentracijo 12+ ur v enem dnevu.

Sicer je res, da nam začne upada sposobnost procesiranja med 40 in 50 letom, odvisno od posameznika. Ni pa to razlog, zakaj je tako malo programerjev starejših od 40 let. Razlog je to, kar si napisal v nadaljevanju - več nisi naiven 25 letnik in imaš drugačne življenjske prioritete. Za potrebe dela in učenja novih stvari si čisto dovolj pameten še vsaj naslednjih 10 let.

V tovarnah kode je zaposlovalna politika usmerjena v zaposlovanje mladih ljudi, ki jih potem izmolzejo, ko izgorijo pa večinoma kar sami odidejo in jim niti odpravnine ni treba plačati. 40 letnik več ne bo pristal na tak tempo dela. Je to že vsaj enkrat doživel in videl, da zanj ni v tem prav nobene koristi.

[PIC2]
Noben resen IT kader nad 35 prakticno nima kej delat v SLO, predvsem zato, ker nimamo nic resnega IKT v svetovnem merilu.

Vsi moji znanci, ki delajo v IT, nimajo kaj delat v SLO, ker zanje ni povpraševanja.

Vse velike IT firme imajo pa svoje centre vsepovsod, razen v Sloveniji ne. Ala Poljska.

Noben vrhunski kader nima v Slo nic za delat, ce smo ze lih na tem.

Ostanejo samo zapeckarji, navezanci na lokalno okolje in neambiciozni :).

Drži, if you pay penuts, you get monkeys :)

Pred časom sem govoril z enim direktorjem enega mikro podjetja. Evo možakar že 30 let fura firmo s petimi zaposlenimi in po eni strani vsaka mu čast, še vedno delujejo.
Po drugi strani pa prostodušno prizna da lahko plačuje samo začetnike.
Če je slab ga odpustim, če je dober gre sam stran, ravno ko se dobro nauči delat.
Kdo mu potem ostane ?
Žal je takšno stanje duha v SLO (pa ne samo v IT), enostavno nismo narod zmagovalcev, ampak narod "preživljevalcev" (tistih ki preživijo, ampak nič več kot to).

Tega gospoda sicer ne poznam, ne vem pa točno kaj je narobe s takšnim načinom delovanja.

Lahko ti pa odgovorim, kdo bo ostal v njegovi firmi: tisti, ki hoče brez dodatnega stresa delat v majhni firmi in so mu kolobocije velike firme v življenju odvec

[shevchenko]
Tega gospoda sicer ne poznam, ne vem pa točno kaj je narobe s takšnim načinom delovanja.

Lahko ti pa odgovorim, kdo bo ostal v njegovi firmi: tisti, ki hoče brez dodatnega stresa delat v majhni firmi in so mu kolobocije velike firme v življenju odvec

Ah, sancta simplicitas... :)

Narobe je predvsem to, da takšna firma ne zmore nobene rasti, ne v SLO ne kje drugje. Konkurirati na hi-tech trgu z nizko ceno delovne sile, pa je dolgoročno šus v glavo. Pa tudi neodgovorno, če sva poštena, tako do sebe, kot do svojih podrejenih, ki so od tebe odvisni...
Potem dajmo raje vlagat v predilnice in lakirnice za 600 eur plače, vsaj veš na čem si.

p.s.
Poznam enega njegovih bivših zaposlenih, pa žal ne spada v tisto taboljšo skupino.
Ni ga sicer dal na čevelj, je šel sam. Mi je pa zaupal, da ta gospod tera folk na polno :)
Kar je tudi logično, če hoče s takšnim poslovnim modelom preživet.

[vickibedi]
Narobe je predvsem to, da takšna firma ne zmore nobene rasti, ne v SLO ne kje drugje. Konkurirati na hi-tech trgu z nizko ceno delovne sile, pa je dolgoročno šus v glavo. Pa tudi neodgovorno, če sva poštena, tako do sebe, kot do svojih podrejenih, ki so od tebe odvisni...

Po moje je približno tako. To je specifika vseh kapitalsko šibkih držav, ker nimamo kapitala za bolj tvegane odločitve in brez sprejemanja dodatnega tveganja ne moreš rasti, še posebej pa ne moreš biti globalno konkurenčen. Ker nimamo tega dodatnega kapitala, ki bi ga namenjali bolj tveganim poslom, nimamo tudi menedžmenta, ki bi imel izušnje s tem in bil sposoben sprejemati takšne odločitve.

Na kapitalsko močnih trgih so plače običajno v treh ravneh. Prva raven so plače, ki jih plačujejo lokalna podjetja. Druga raven so plače, ki jih plačujejo ambiciozna in kapitalsko močna lokalna podjetja najboljšim na lokalnem trgu. Tretja raven so plače, ki jih plačujejo globali igralci, ki tudi zaposlujejo globalno in tekmujejo za globalne kadre.

Na prvi ravni je medianska plača recimo nekje okrog 2.500 evrov bruto z razponom med 1.500 in 4.000 evrov bruto. Na drugi ravni so podjetja, kjer je medianska plača na zgornjem robu prve ravni, torej okrog 4.000 evrov bruto. To je maksimum lokalnega trga. Na tretji ravni Slovenija več nima veze. Nimamo takšnih podjetij. Na tej ravni morajo plačevati globalno konkurenčno plačo. Recimo, da bi bila medianska plača za te vsaj 6.000 bruto.

V Sloveniji imamo trenutno samo prvo raven in v IKT bomo mogoče čez nekaj let imeli drugo raven. Trenutno je tako 4.000 evrov bruto plafon za strokovnjaka v Sloveniji. Čez nekaj let bo plafon mogoče 6.000 evrov bruto. Takrat bo tvoj znanec začel zaposlovati azijske programerje, ki bodo delali na daljavo, drugače bo propadel.

Jaz nimam pojma o programiranju.

Vendar bi rekel, da za klofanje kode ne rabiš nekega kapitala.


Ali se motim?
Ko govoriš o potrebi po kapitalu.
Ta je potreben, ko se postavi neka industrija, proizvodnja.

[hostamox]
Jaz nimam pojma o programiranju.

Vendar bi rekel, da za klofanje kode ne rabiš nekega kapitala.


Ali se motim?
Ko govoriš o potrebi po kapitalu.
Ta je potreben, ko se postavi neka industrija, proizvodnja.

To je relativno. Predelovalna firma nima dovolj kapitala za bolj tvegane odločitve na svojem področju in enako velja za trgovsko ali IT firmo. Poleg tega pa nimamo niti skladov tveganega kapitala, ki bi premaknili fokus stran od podjetniškega konformizma.

Če za IT ne potrebuješ kapitala, zakaj potem niti ena slovenska IT firma nima globalno relevantnega produkta ali storitve? (razen Bitstamp, Outfit7 in mogoče še kaj)

Fokus slovenskega IT je programiranje računovodskih programov, kadrovskih evidenc in ostalega s strani države predpisanega programja. To je v bistvu poceni, ker je tudi trženje lokalno, pa še to je za večino slovenskih IT firm nedosegljivo z vidika investicijskega vložka. Ko pa zaideš v razvoj programske opreme za mednarodni ali globalni trg, pa so številke že malo bolj resne. Glej primer Petrolovega mBillsa.

Še dobro, da smo del globalnega trenda digitalizacije in avtomatizacije, da lahko programerji delamo še tudi kaj drugega, kot klofamo kodo za računovodske programe.

Kaj pa programiranje z lastnimi idejami, npr. programi za avtomatsko trgovanje.

Klofanje kode?

Klofanje kode je še najmanjši problem. To je šele zadnji korak, v bistvu eksekucija.

Je pa res, da veliko ljudi vidi zgolj klofanje kode, zato pa smo, tam kjer smo.

Konkurirati na hi-tech trgu z nizko ceno delovne sile, pa je dolgoročno šus v glavo. Pa tudi neodgovorno, če sva poštena, tako do sebe, kot do svojih podrejenih, ki so od tebe odvisni...

To je slovenska zgodba. Pa zakaj misliš, da prihajajo tujci v Slovenijo? Poceni, dobro izobražena delovna sila, ki govori angleško...

Te zgodbice o rasti pa so tako... Ne vem, koliko poznaš IKT, jaz sem bil že v kar nekaj podjetjih in lahko ti zatrdim, da nikakor ni tako kot lahko prebereš na flancah. Osebno imam raje zahojeno neambiciozno podjetje, kjer mi vsaj nihče ne meče polen pod noge. Tudi za nižjo plačo.

Potem dajmo raje vlagat v predilnice in lakirnice za 600 eur plače, vsaj veš na čem si.

Lol. Ludizem...

No, tukaj pa morda lahko pridam komentar, morda malo bolj s strani.

Ne verjamem, da je problem pomanjkanje kapitala. Po moje je večji problem (1) neoptimalna uporaba kapitala in (2) nesposobnost aktiviranja novega kapitala (investitorjev).

(1) V letu 2019 je od 50 največjih (vir: manager.finance.si/8...formatiki) zgolj 25 takšnih, ki jim presegajo prihodki 10M€, od tega je 7 globalnih. V celi analizi pa naj bi bilo zajetih preko 150 podjetij, torej vsa ostala še z nižjimi prihodki.

Zaradi prevelike razdrobljenosti, preveč managementa na premalo produkcije. Pri hitrem pogledu se pokaže posledična močna razlika med Slo in Globalnimi, v prihodkih na zaposlenega (vem, da je izkrivljeno zaradi drugačnih oblik sodelovanja, pa vendarle). Prvi imajo povpr. 144K€, medtem ko je pri Globalnih ta 253K€.

Iz seznama bi bilo mogoče zaključiti, da obstoječi lastniki (praviloma verjetno tudi direktorji) nimajo ambicije oblikovati podjetje, ki bi preseglo meje Slo. Tukaj so izvzeti nišni razvijalci svojih rešitev - ta so globalna in vsaj po bežnem poznavanju imen, dobra.

(2) Glavnina ali vsa podjetja pa gredo po poti (a) dokler ustanovitelj/lastnik/management vodi podjetje gre ok, (b) par let pred upokojitvijo začne iskati po regionalnem trgu preko meja in (c) proda tujemu "strateškemu" partnerju; pod razlago, ker se bo tako podjetje lažje razvijalo (hmmm). To seveda ni nič narobe s strani lastnikov, s strani razvoja industrije in nacionalnega gospodarstva pa ni najbolje.

Manjka ureditev okolja, ki bi vzpodbujala (1) razvoj nišnih rešitev, (2) vključevanje zunanjih domačih investitorjev (finančni investitorji) - da razvoj in delovanje podjetja ni zgolj stvar entuziasta temveč zasleduje podjetniško miselnost prerasti v 100M€ podjetje. Tako tudi kasnejša prodaja podjetja ni zgolj prodaja po ceni dobre obrtniške delavnice temveč prodaja v rangu 100M€. No, pa ne mislim, da bi bilo takšnih prodaj N letno, pri čemer je N>0,67564378.

Tisti, ki kodira ne more biti odgovoren za razvoj podjetja; seveda so izjeme, ne pa pravilo.

Čisto za konec, najšibkejši člen IKT industrije pri nas, pogled s strani, sta management in prodaja storitev/izdelkov, ki ju pogojuje razdrobljenost v več dimenzijah (majhnost podjetij, zaprte rešitve in ohranjanje ograj lastnih peskovnikov).

Komentar in razmišljanje zgolj z dobrimi nameni.

[shevchenko]
Klofanje kode?

Klofanje kode je še najmanjši problem. To je šele zadnji korak, v bistvu eksekucija.

Je pa res, da veliko ljudi vidi zgolj klofanje kode, zato pa smo, tam kjer smo.

Kaksni so pa prejšnji koraki?

korak pred tem, da nekaj pocnes, je to, da ugotovis, kaj in predvsem zakaj bos pocel. tu so dosti bolj ozka grla kot pa v klofanju kode.

klasicna je situacija, ko pride zelja "ej mi bi imeli tole X, ker rabimo za Y" -- in je pravilna prva poteza ne spogramirati X, temvec najprej pogledati, a je to res resitev za Y ter a ima Y sploh kaksen smisel.

Dosti je tudi situacij, ko so želje med seboj v konfliktu. Pogosto celo od iste osebe.