Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Guardianova klimatska urgenca: sadite drevesa
Strani: 1 2
sporočil: 27.194
taisti guardian o stranskih ucinkih sajenja dreves
www.theguardian.com/...resistance
www.theguardian.com/...resistance
sporočil: 2.204
[crt]ne, ta Guardian o istih učinkih sajenja dreves, samo nekaterim vrsta drevesa, ki jo na Irskem sadijo ravno zaradi odstranjevanja CO2, ni všeč.. bodo tisti, ki se v gozdu počutijo pretemno, dobili dva druga parka, kjer bodo lahko občudovali "landscape" in odpravljali mrakobo svojih duš ... :)
taisti guardian o stranskih ucinkih sajenja dreves
www.theguardian.com/...resistance
sporočil: 12.861
[FrRoSt]www.youtube.com/watc...Sy529JLpAI
NE, samo drevesa ne!
Asfalt, beton, ..... TO POTREBUJEMO! :)
Rambo Amadeus misli enako. :)
sporočil: 4.311
Original v Guardianu:
Torej dragi Financarji, ali govorimo o 1000 miljonih, miljon miljonih, ali na splošno o velikem številu, kar je edino smiselno razumljivo upoštevaje Cambridgevo definicijo besede bilijon?
Finance:
Planting billions of trees across
Cambridge dictionary, dictionary.cambridge...h/billion:
Gre za bilijon novih dreves, ki bi zavzela površino ZDA in Kitajske.
billion
noun [ C ]
uk /ˈbɪl.jən/ us /ˈbɪl.jən/
the number 1,000,000,000
-The population of China is over a/one billion.
-Cosmetics is a billion-dollar industry.
-The government has invested billions of dollars in the project.
UK old-fashioned 1,000,000,000,000
Note:
This number is now called a trillion.
-there were billions of flies everywhere.
informal a very large number:
billions of sth
Torej dragi Financarji, ali govorimo o 1000 miljonih, miljon miljonih, ali na splošno o velikem številu, kar je edino smiselno razumljivo upoštevaje Cambridgevo definicijo besede bilijon?
sporočil: 1.682
[jezdec666]Kaj pa naj naredimo z onimi, ki vsako leto podrejo nekaj 10 dreves, recimo za nov avto?
Če bi bilo več dreves, bi bilo samo p osebi par stopinj hladneje pleti, ker se beton in asfalt pregereje, drevesa pa ne in delajo senco pri tleh, kar je dobro za zemljo in organizme pod drevesom. Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
Se mi zdi že noro, da kmetje podrejo cele gozdove, potem pa država naserje prostovoljce, da gredo sadit nova drevesca, da boto oni ta prvi čez nekaj let spet sekali.
sporočil: 8.271
[jezdec666]Iz tvojih ust v Božja* Ušesa*!
Če bi bilo več dreves, bi bilo samo p osebi par stopinj hladneje pleti, ker se beton in asfalt pregereje, drevesa pa ne in delajo senco pri tleh, kar je dobro za zemljo in organizme pod drevesom. Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
*Usesazupananajlepsegamestanasvetu!
** Nikar ne bodite preveč zaskrbljeni! Tudi vlada dela in skrbi za vas!! Problemu se bo zoprstavila kar s posebno enoto in udarno divizijo, ki bo slišala na ime: misistrstvo za podnebne spremembe!
sporočil: 27.194
[jezdec666]done (no, vsaj zadnjih 10 let)
Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
sporočil: 8.271
[helena45]
> [jezdec666]
> Če bi bilo več dreves, bi bilo samo p osebi par stopinj hladneje pleti, ker se beton in asfalt pregereje, drevesa pa ne in delajo senco pri tleh, kar je dobro za zemljo in organizme pod drevesom. Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
Kaj pa naj naredimo z onimi, ki vsako leto podrejo nekaj 10 dreves, recimo za nov avto?To je malce tako-tako!
Se mi zdi že noro, da kmetje podrejo cele gozdove, potem pa država naserje prostovoljce, da gredo sadit nova drevesca, da boto oni ta prvi čez nekaj let spet sekali.
Les je vedno bil del posla, v zadnjem času ga je krepko prekašala plastika in vse ostalo.... In zdaj kar mrgoli in gomazi plastike, povsod! Celo v mikro delcih!
Zadeva je približno podobna tisti, ko so lj. okoljevarstveniki prepovedali županu&co podret/požagati drevo zaradi avtobusne postaje mestnega prometa, .... kako pa životarijo ostala drevesa in drevoredi, jih pa očitno ne tangira kaj dosti. :)
sporočil: 10.519
To je načeloma gotovo dobra ideja. Za začetek naj vsaj malo
prenehajo izsekavati in požigati obstoječe (pra)gozdove. V Evropi
npr. naj pa zasadijo oz. pustijo zarasti najprej države, ki imajo
daleč manjši procent gozda kot Slovenija.
sporočil: 1.623
[helena45]Prav tako, kot men ne briga, kaj ti pocnes s svojo solato, naj tudi tebe ne, kaj kmet s svojim drevesom.
> [jezdec666]
> Če bi bilo več dreves, bi bilo samo p osebi par stopinj hladneje pleti, ker se beton in asfalt pregereje, drevesa pa ne in delajo senco pri tleh, kar je dobro za zemljo in organizme pod drevesom. Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
Kaj pa naj naredimo z onimi, ki vsako leto podrejo nekaj 10 dreves, recimo za nov avto?
Se mi zdi že noro, da kmetje podrejo cele gozdove, potem pa država naserje prostovoljce, da gredo sadit nova drevesca, da boto oni ta prvi čez nekaj let spet sekali.
sporočil: 2.204
v originalu je a trillion trees
... a trillion trees, covering in total an area as large as the US and China combined..
... a trillion trees, covering in total an area as large as the US and China combined..
sporočil: 4.311
Zadnja sprememba: anon-178149 08.07.2019 17:45
[simona2]Moj striček Google tega ne najde, najdem podoben zapis iz 6/*7/2019, Planting a trillion trees is a huge but necessary step...., www.pressreader.com/ pa še ta je indirekten, drugače mi pa najde samo zapis izpred 4 dni, www.theguardian.com/...-emissions kjer piše eksplicitno:
v originalu je a trillion trees
... a trillion trees, covering in total an area as large as the US and China combined..
Kakor vidite, so v 4 dnevih napredovali iz posplošenega velikega števila (billions of...) na biljon (po domače miljon miljonov ali 10^12, ali Tera). No za povrhu pa piše v Guardianu v podnaslovu izpred 3 dni, www.theguardian.com/...s-solution
Planting billions of trees across the world is by far the biggest and cheapest way to tackle the climate crisis, ....
The trouble with trees as a climate crisis solution
Readers respond to a proposal that planting billions of trillion trees worldwide is >the best way to save the planet
Your article (Planting billions of trees ‘best way to save planet’, 5 July) cites Tom Crowther, who led the research, as saying: “Personally, Brazil would be my dream hotspot to get it right – that would be spectacular.” And a dream it will remain until his exciting plan is rooted more firmly in global socioeconomic reality......Malo preciznosti v izjavljanju (in citiranju)očevidno ne bi škodilo novinarjem po širnem svetu. Končno je vir vsega pisanja verjetno članku iz 16/2/2019 www.independent.co.u...82071.html
sporočil: 4.311
[abohte]Hvala lepa, da si me podučil, kar sem sam že napisal. Ti pač bereš Wikipedijo, en.wikipedia.org/wiki/Billion jaz pa raje pogledam angleški on line slovar, dictionary.cambridge...sh/billion Rezultata sta pa povsem enaka, kar pa še ne razložui, kako se v nekaj mesecih številke spreminjajo iz recimo 6/2/2019 1,2 biljarde (1,2 trillions) v Independetu, www.independent.co.u...82071.html do miljard (včeraj na MMC) in ponovno na biljarde in celo do miljarde biljard pred 3 dnevi v Guardianu, www.theguardian.com/...s-solution Skratka eno samo prepisovanje brez razumevanja bistva....
> [MarijanMacek]
Za širše vedenje:
A billion is a number with two distinct definitions:
1,000,000,000, i.e. one thousand million, or 109 (ten to the ninth power), as defined on the short scale. This is now the meaning in both British and American English.
1,000,000,000,000, i.e. one million million, or 1012 (ten to the twelfth power), as defined on the long scale. This is one thousand times larger than the short scale billion, and equivalent to the short scale trillion. This is the historic definition of a billion in British English.
American English adopted the short scale definition from the French. The United Kingdom used the long scale billion until 1974, when the government officially switched to the short scale, but since the 1950s the short scale had already been increasingly used in technical writing and journalism; the long scale definition still enjoys some limited usage in the UK.
sporočil: 1.682
[moon]Zelo kratkovidna neumnost
> [helena45]
> > [jezdec666]
> > Če bi bilo več dreves, bi bilo samo p osebi par stopinj hladneje pleti, ker se beton in asfalt pregereje, drevesa pa ne in delajo senco pri tleh, kar je dobro za zemljo in organizme pod drevesom. Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
>
> Kaj pa naj naredimo z onimi, ki vsako leto podrejo nekaj 10 dreves, recimo za nov avto?
>
> Se mi zdi že noro, da kmetje podrejo cele gozdove, potem pa država naserje prostovoljce, da gredo sadit nova drevesca, da boto oni ta prvi čez nekaj let spet sekali.
Prav tako, kot men ne briga, kaj ti pocnes s svojo solato, naj tudi tebe ne, kaj kmet s svojim drevesom.
sporočil: 8.271
[helena45]
> [moon]
> > [helena45]
> > > [jezdec666]
> > > Če bi bilo več dreves, bi bilo samo p osebi par stopinj hladneje pleti, ker se beton in asfalt pregereje, drevesa pa ne in delajo senco pri tleh, kar je dobro za zemljo in organizme pod drevesom. Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
> >
> > Kaj pa naj naredimo z onimi, ki vsako leto podrejo nekaj 10 dreves, recimo za nov avto?
> >
> > Se mi zdi že noro, da kmetje podrejo cele gozdove, potem pa država naserje prostovoljce, da gredo sadit nova drevesca, da boto oni ta prvi čez nekaj let spet sekali.
>
> Prav tako, kot men ne briga, kaj ti pocnes s svojo solato, naj tudi tebe ne, kaj kmet s svojim drevesom.
Zelo kratkovidna neumnostSaj ni res, pa je!????
Zelo KAKOVOSTNA neumnost!!!
Zakaj pa bi kmet posekal cel gozd!???
V Butalah imamo drugačno, sonaravno izkoriščanje gozdov. To bi mu sicer gozdar celo dovolil, v primeru, da bi naredil njivo ali vsaj travnik....
Ampak (vsaj) OSNOVNE zadeve je pa dobro poznati.... :))
sporočil: 27.194
Zadnja sprememba: crt 09.07.2019 06:11
www.nature.com/artic...19-01026-8(vec: www.nakedcapitalism....ality.html )
sporočil: 4.311
[abohte]Kar je novo zate, ni nujno zame. S tem billion je sama zmešnjava! Vsekakor pa jaz bolj verjamem cambridškemu slovarju kakor wikipediji, ki mi je bila že pred dolgo časa prvi vir razlikovanja med dolgo in kratko definicijo. Vsega so pa krivi Amerikanci, z vsiljevanjem svoje nekulture, tudi izvorni državi angleškega jezika, kamor sodi tudi nesrečna beseda billion in njen dvojni pomen v 1.000 kratni razliki. Idealno za mešetarjenje na borzi! (no roko na srce, pojem so prevzeli od Francozov, ki ga v dolgem pomenu uradno ne uporabljajo že skoraj 50 let).
> [MarijanMacek]
> Hvala lepa, da si me podučil, kar sem sam že napisal.
Nova informacija je ta (da ne bo pomote, ta informacija je nova tudi zame), da se billion v UK včasih še vedno uporablja za zapis 10^12 (zato sem boldal: "...the long scale definition still enjoys some limited usage in the UK"), medtem ko je iz tvojega zapisa izhajalo, da se je ta zapis v UK zgolj včasih uporabljal (sedaj pa ne več). Očitno se ta zapis še vedno uporablja, čeprav zelo redko.
Seveda se taka papazjanja lahko godi samo ne-naravoslovcem in ne-tehnikom, kamor sodiju žurnalisti in ekonomisti per se. Posvečeni raje uporabljamo standardizirane predpone, toda pozor, pri prekolužcih se v vsakdanjem pogovoru in pisanju tudi to ne uporablja....
sporočil: 4.311
Pri vsem tem pisanju o miljardah ali biljardah na novo zasajenih
dreves pa nihče ne omeni, da je naša zemlja po raziskavah NSA vse
bolj zeleni planet,
www.nasa.gov/feature...ning-earth naj citiram en stavek:
Naj samo dodam, da porast koncentarcije CO2 ni nujno samo vpliv kurjenja organskih goriv, srednješolcem bi moralo biti jasno, da se topnost CO2 s temperaturo vode zmanjšuje, in se polsedično izloča iz morij, po drugi strani pa povišanje temperature povzroča večje izhlapevanje vode, najpomembnejšega toplogrednega plina. Skratka kolobocija s časovnimi konstantami nekaj 100 let, pri čemer merimo fizikalne parametre lokalno reda 100 let, globalno pa nekaj 10 let. Samo za opombo, termohalinski tokovi, največji toplotni generatorji na zemlji, prinašajo sedaj na površje Pacifika toplo vodo iz toplega obdobja na koncu Srednjega veka. Seveda potem ni čuda da majhne spremembe parametrov v modelih dajajo povesm različne rezultate (puščavo ali pa močvirje kakor jih pač nastavimo).
While rising carbon dioxide concentrations in the air can be beneficial for plants, it is also the chief culprit of climate change.
sporočil: 1.682
[FrRoSt]A se sam razumeš, kaj si hotel povedati???? Kr nekaj v tri dni....
> [helena45]
> > [moon]
> > > [helena45]
> > > > [jezdec666]
> > > > Če bi bilo več dreves, bi bilo samo p osebi par stopinj hladneje pleti, ker se beton in asfalt pregereje, drevesa pa ne in delajo senco pri tleh, kar je dobro za zemljo in organizme pod drevesom. Če bi vsak od nas posadil 10 dreves letno, bi bilo to že nekaj ne?
> > >
> > > Kaj pa naj naredimo z onimi, ki vsako leto podrejo nekaj 10 dreves, recimo za nov avto?
> > >
> > > Se mi zdi že noro, da kmetje podrejo cele gozdove, potem pa država naserje prostovoljce, da gredo sadit nova drevesca, da boto oni ta prvi čez nekaj let spet sekali.
> >
> > Prav tako, kot men ne briga, kaj ti pocnes s svojo solato, naj tudi tebe ne, kaj kmet s svojim drevesom.
> Zelo kratkovidna neumnost
Saj ni res, pa je!????
Zelo KAKOVOSTNA neumnost!!!
Zakaj pa bi kmet posekal cel gozd!???
V Butalah imamo drugačno, sonaravno izkoriščanje gozdov. To bi mu sicer gozdar celo dovolil, v primeru, da bi naredil njivo ali vsaj travnik....
Ampak (vsaj) OSNOVNE zadeve je pa dobro poznati.... :))
sporočil: 4.311
[abohte]Ne gre toliko za sajenje drevja, kakor za bolj bujno rast kot posledica večje koncentracije CO2 (in tudi N2) v atmosferi. Citiram:
> [MarijanMacek]
> Pri vsem tem pisanju o miljardah ali biljardah na novo zasajenih dreves pa nihče ne omeni, da je naša zemlja po raziskavah NSA vse bolj zeleni planet,
Za Slovenijo to vsekakor velja (govora je bilo namreč o tem, koliko dreves je potrebno posaditi). V Valvazorjevih časih je bilo pogozdeno cca 25% slovenskega ozemlja, sedaj preko 50%. Slovenija ima cca 300 mio m3 zalog lesne mase, vsako leto pa je neto prirastek cca 4 mio m3 (prirast nekje v rangu 7-9 mio, posek pa v rangu 4 mio).
In še to:
Results showed that carbon dioxide fertilization explains 70 percent of the greening effect, said co-author Ranga Myneni, a professor in the Department of Earth and Environment at Boston University. “The second most important driver is nitrogen, at 9 percent. So we see what an outsized role CO2 plays in this process.”
Pa še malce zlobna opomba na:
About 85 percent of Earth’s ice-free lands is covered by vegetation. The area covered by all the green leaves on Earth is equal to, on average, 32 percent of Earth’s total surface area - oceans, lands and permanent ice sheets combined. The extent of the greening over the past 35 years “has the ability to fundamentally change the cycling of water and carbon in the climate system,” said lead author Zaichun Zhu, a researcher from Peking University, China, who did the first half of this study with Myneni as a visiting scholar at Boston University.
Les kot hranilo se bolj malo uporablja, kakšne koze objedajo malde veje, nekaj divjad, v restavraciji mi pa še niso nikjer servirali popečeno bukovo (ali katero koli drugo) poleno namesto krače.
Naj si vsak sam izračuna, kakšno hranilno vrednost ima ta les.
sporočil: 6.899
[abohte]To mi je bilo vedno zanimivo, kako so hribovci ponosni, da jih gozd in trnje zarascata, namesto da bi uporabljali zemljo ki jim je na voljo. Ali obstaja se kaka dezela, ki postaja vedno bolj zarascena v zadnjih 50 letih? Morda ravno otoska in do konca izrabljena anglija, ampak tukaj gre res za preservation (iz 7% na 10% in podobno majhne kolicine).
> [MarijanMacek]
> Pri vsem tem pisanju o miljardah ali biljardah na novo zasajenih dreves pa nihče ne omeni, da je naša zemlja po raziskavah NSA vse bolj zeleni planet,
Za Slovenijo to vsekakor velja (govora je bilo namreč o tem, koliko dreves je potrebno posaditi). V Valvazorjevih časih je bilo pogozdeno cca 25% slovenskega ozemlja, sedaj preko 50%. Slovenija ima cca 300 mio m3 zalog lesne mase, vsako leto pa je neto prirastek cca 4 mio m3 (prirast nekje v rangu 7-9 mio, posek pa v rangu 4 mio).
Naj si vsak sam izračuna, kakšno hranilno vrednost ima ta les.
V sloveniji mislim da je zgolj cca 10% povrsine obdelovalne zemlje.
sporočil: 8.271
[helena45]Meni so stvari KRISTALNO JASNE! :)
A se sam razumeš, kaj si hotel povedati???? Kr nekaj v tri dni....
Ker o njih premišljujem, spremljam in iščem možne rešitve... In imam vsaj nekaj OSNOVNEGA znanja in poznavanja...
Je pa to očitno zelo redka lastnost, ne samo na tem forumu, ampak tudi na splošno v naši družbi! Zato smo tudi tukaj, kjer smo!!
Da kakšnih krenih, ki stalno mantrajo o nekih davkih in pretakajo krokodilje solze o upokojencih, niti ne omenjam.... Kar mrgoli in gomazi jih, da je vse črno naokrog! Potem se je pa za čuditi, da zaostajamo že 10 let in da še v naslednjih letih na bomo nič pametnega naredili!???
DA, država je pomagala in spodbujala sajenje sadik!! Prvo se je to zgodilo po požaru na primorskem, potem po žledolomu in nato še po vetrolomu!! Tudi druge organizacije so pomagale, vključno s taborniki in skavti....
Gozd ima tudi naravno in socialno funkcijo, varuje okolje tudi pred degradacijo! V njem se ne skrivajo in prežijo zveri!
Država pomaga tudi pri drugih, v nesrečah prizadetih okoliščinah...
Če hoče, ali celo mora, kmet ali lastnilk, posekati in očistiti gozd, mu to odobri oz. odredi gozdar. Na kratko! Vsako drevo posebej! ....
Kaj tukaj ni jasno!???
Podlubnikov ne bom niti omenjal!! Je verjetno že ta zadeva za pre/mnoge pre/zapletena, da bi jo razumeli!
Če vam kaj ni jasno vprašajte! Ni problema, se bom potrudil in odgovoril, kolikor bom znal in na najbolj enostaven našin.
*senobeneganisemugriznilcejekajvprasal
sporočil: 1.682
Zadnja sprememba: anon-96546 09.07.2019 13:26
Ne bodi naiven. Najtežji kamioni debel vozijo v dolino v soboto in nedeljo. In teh dreves gozdar niti videl ni. Za posekami ostaja goličava, vetrovi pa imajo vedno večjo moč in podirajo morebitna osamela drevesa, električne drogove in odkrivajo strehe hiš redkih prebivalcev, ki še vstrajajo v hribih. Vedno več je plazov, ker ni več korenin dreves, ki bi to ustavila. V Ljubljani pa pišejo pravilnike o subvencijah... Ko si že omenil podlubnike - tista drevesa ostajajo nedotaknjena, posušena, dokler jih veter ne podre, ker niso profitabilna.
Če hoče, ali celo mora, kmet ali lastnilk, posekati in očistiti gozd, mu to odobri oz. odredi gozdar. Na kratko! Vsako drevo posebej! ....
Kaj tukaj ni jasno!???
sporočil: 8.271
Zadnja sprememba: anon-333107 09.07.2019 14:06
[helena45]In ne gre za preganjanje podlubnikov!??
>
> Če hoče, ali celo mora, kmet ali lastnilk, posekati in očistiti gozd, mu to odobri oz. odredi gozdar. Na kratko! Vsako drevo posebej! ....
>
> Kaj tukaj ni jasno!???
>
Ne bodi naiven. Najtežji kamioni debel vozijo v dolino v soboto in nedeljo. In teh dreves gozdar niti videl ni. Za posekami ostaja goličava, vetrovi pa imajo vedno večjo moč in podirajo morebitna osamela drevesa, električne drogove in odkrivajo strehe hiš redkih prebivalcev, ki še vstrajajo v hribih. Vedno več je plazov, ker ni več korenin dreves, ki bi to ustavila. V Ljubljani pa pišejo pravilnike o subvencijah... Ko si že omenil podlubnike - tista drevesa ostajajo nedotaknjena, posušena, dokler jih veter ne podre, ker niso profitabilna.
No kar mace se razpiši, kje se to dogaja.... Da se raziščejo stvari! Kako in ZAKAJ!
In čigave so parcele!? Gozd!
sporočil: 6.899
[abohte]Pogovarjaj se z ljudmi pa bos videl. Skor da si kriminalc ce bi kje kaksen hektar posekal.
V čem vidiš ponos?
Ne da me to moti pri folku, samo nenavadno mi je. Posebej ob tako piclih pridelovalnih povrsinah.
sporočil: 681
[NemirniTujec]Natanko tako. Nikoliko mi ni bila jasna ta slovenski strah pred podiranjem dreves in miti o golosekih (glej heleno zgoraj) ter ljubezen do pogozdovanja. Dejstvo je, da je naravni klimaks vegetacije (pod 2000 m nmv) v skoraj vsej Sloveniji gozd. To pomenik, če se proti gozdu ne boriš (zemlje obdeluješ) bo kmalu prerasel vso ozemlje. V zadnjih 150 letih se je površina gozdov v Sloveniji praktično podvojila (s 35 na več kot 60% celotnega ozemlja), ravno tako se je skoraj potrojila lesna zaloga na hektar (z okoli 100 m3 na več kot 250 m3). Mi pa kar naprej poslušamo mite o ogroženosti gozda.
> [abohte]
>
> V čem vidiš ponos?
Pogovarjaj se z ljudmi pa bos videl. Skor da si kriminalc ce bi kje kaksen hektar posekal.
Ne da me to moti pri folku, samo nenavadno mi je. Posebej ob tako piclih pridelovalnih povrsinah.
sporočil: 8.460
[NemirniTujec]cca 500.000 ha je njiv in travnikov od tega 150000 ha njiv
> [abohte]
> > [MarijanMacek]
> > Pri vsem tem pisanju o miljardah ali biljardah na novo zasajenih dreves pa nihče ne omeni, da je naša zemlja po raziskavah NSA vse bolj zeleni planet,
>
> Za Slovenijo to vsekakor velja (govora je bilo namreč o tem, koliko dreves je potrebno posaditi). V Valvazorjevih časih je bilo pogozdeno cca 25% slovenskega ozemlja, sedaj preko 50%. Slovenija ima cca 300 mio m3 zalog lesne mase, vsako leto pa je neto prirastek cca 4 mio m3 (prirast nekje v rangu 7-9 mio, posek pa v rangu 4 mio).
>
> Naj si vsak sam izračuna, kakšno hranilno vrednost ima ta les.
To mi je bilo vedno zanimivo, kako so hribovci ponosni, da jih gozd in trnje zarascata, namesto da bi uporabljali zemljo ki jim je na voljo. Ali obstaja se kaka dezela, ki postaja vedno bolj zarascena v zadnjih 50 letih? Morda ravno otoska in do konca izrabljena anglija, ampak tukaj gre res za preservation (iz 7% na 10% in podobno majhne kolicine).
V sloveniji mislim da je zgolj cca 10% povrsine obdelovalne zemlje.
sporočil: 6.899
[hostamox]Torej 1.500 km2 je njiv od 20.000 km2 povrsine slovenije? In pol bi mi imeli samooskrbo, medtem ko nas gozdicki zarascajo in kravice pasemo :-)
> [NemirniTujec]
> > [abohte]
> > > [MarijanMacek]
> > > Pri vsem tem pisanju o miljardah ali biljardah na novo zasajenih dreves pa nihče ne omeni, da je naša zemlja po raziskavah NSA vse bolj zeleni planet,
> >
> > Za Slovenijo to vsekakor velja (govora je bilo namreč o tem, koliko dreves je potrebno posaditi). V Valvazorjevih časih je bilo pogozdeno cca 25% slovenskega ozemlja, sedaj preko 50%. Slovenija ima cca 300 mio m3 zalog lesne mase, vsako leto pa je neto prirastek cca 4 mio m3 (prirast nekje v rangu 7-9 mio, posek pa v rangu 4 mio).
> >
> > Naj si vsak sam izračuna, kakšno hranilno vrednost ima ta les.
>
> To mi je bilo vedno zanimivo, kako so hribovci ponosni, da jih gozd in trnje zarascata, namesto da bi uporabljali zemljo ki jim je na voljo. Ali obstaja se kaka dezela, ki postaja vedno bolj zarascena v zadnjih 50 letih? Morda ravno otoska in do konca izrabljena anglija, ampak tukaj gre res za preservation (iz 7% na 10% in podobno majhne kolicine).
>
> V sloveniji mislim da je zgolj cca 10% povrsine obdelovalne zemlje.
cca 500.000 ha je njiv in travnikov od tega 150000 ha njiv
Rednecki pravijo "drill baby, drill", mi bi pa morali "Orji Francelj, orji!"
Strani: 1 2