Pozdravljeni,
imam vprašanje katero se nanaša na ureditev meje s sosedo.

V aprilu leta 2014 sem kupila kmetijsko zemljišče na katerem stoji tudi hiša. Zemljišče sem takoj vpisala v zemljiško knjigo in naročila ureditev mej pri geodetskem podjetju. Po končanem količenju mej, ki so ga geodeti opravili, ena od lastnic sosednje parcele meje ni hotela podpisati, češ da gre meja njene parcele približno 12 m višje v mojo parcelo. Dokaz za to naj bi bilo ustno izročilo njene mame.
Sedaj čakam na ustno obravnavo na Geodetski upravi, vendar glede na izjave sosede ne upam na pozitivni dogovor,
Kaj svetujete, kako bi se dalo najbolje rešiti ta problem, da se ne bi bilo potrebno tožarati, ker tega si res ne želim. Sem pa prizadeta, ker sem zemljišče pošteno plačala, sedaj pa so mi na zemljišče (moje) postavili rampo, češ da si moram dovoz do hiše drugje urediti.
Kdaj velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pravi :

8. člen

(1) Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

(2) Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.
Načelo zaupanja v ZK ima namreč prednost pred priposestvovanjem, zato oseba, ki zaupa v ZK, ne sme biti oškodovana.

Hvala in lep pozdrav

[poledica]
Pozdravljeni,
imam vprašanje katero se nanaša na ureditev meje s sosedo.

V aprilu leta 2014 sem kupila kmetijsko zemljišče na katerem stoji tudi hiša. Zemljišče sem takoj vpisala v zemljiško knjigo in naročila ureditev mej pri geodetskem podjetju. Po končanem količenju mej, ki so ga geodeti opravili, ena od lastnic sosednje parcele meje ni hotela podpisati, češ da gre meja njene parcele približno 12 m višje v mojo parcelo. Dokaz za to naj bi bilo ustno izročilo njene mame.

To, ali ona hoce podpisati ali noce podpisati je irelevantno (ljudje dostikrat mislijo, da s tem da nocejo podpisati geodetu, naredijo nevemkaj - ni res). Ustno izrocilo njene mame nima tu veze.

Je pa res, da ce se niti na sestanku ne bo hotela strinjati z mejo, te bo geodet sam napotil na tozbo, urejanje mejnikov pa bo takrat cakalo. Ko bo sodisce razsodilo o tem, koliko velja ustno izrocilo njene mame (okoliscin ne poznam, ampak ce ni drugih dokazov ali dokumentov, ne kaj dosti), bo geodet na podlagi pravnomocne sodbe mejnike postavil.

Stvari, ki tule lahko zadevo zakomplicirajo so:

- ustno izrocilo ni samo ustno izrocilo, ampak gre za kaksno (v ZK vpisano) sluznost, ali kaksno podobno omejitev prostega razpolaganja s parcelo
- soseda je dovolj trmasta da se bo pravdala se po visjem in vrhovnem sodiscu (to lahko zavlece sodbo, ki naceloma traja kaksni dve leti se za kaksni dve ali tri leta)

Tako da, razen ce mislis sosedi prepustiti/podariti tistih 12 metrov zemlje, bo pac treba v tozbo.

[poledica]

Kaj svetujete, kako bi se dalo najbolje rešiti ta problem, da se ne bi bilo potrebno tožarati, ker tega si res ne želim. Sem pa prizadeta, ker sem zemljišče pošteno plačala, sedaj pa so mi na zemljišče (moje) postavili rampo, češ da si moram dovoz do hiše drugje urediti.

imho imaš dve opciji ....
1. Postaviš ograjo okoli svoje zemlje... dol pomečeš vse rampe in podobno navlako, ki ne spada tja (najameš nekoga, da ti to opravi in plačaš). In pustiš, da se soseda ukvarja s sodiščem, če jo kaj moti. Ti pa uživaš svojo posest in se ne ukvarjaš s tem kaj je kdo kdaj rekel.

2. Se tožariš in čakaš na sodišče - pet let ti ne gine, in izgubljaš živce in denar.

[bc123a]

- ustno izrocilo ni samo ustno izrocilo, ampak gre za kaksno (v ZK vpisano) sluznost, ali kaksno podobno omejitev prostega razpolaganja s parcelo
- soseda je dovolj trmasta da se bo pravdala se po visjem in vrhovnem sodiscu (to lahko zavlece sodbo, ki naceloma traja kaksni dve leti se za kaksni dve ali tri leta)

Daj se malo zadrzi pri dajanju pravnih nasvetov, ker pac nisi stokovnjak na podrocju.

Soseda je z lahkoto omenjeni del ze priposestvovala, sodisce pa lahko celo odloci, da ima z "ustnim izrocilom" tudi pravni naslov.
Pa se nekaj, neobstoj dobre vere bo sosedi morala dokazati toznica.

Najbolje bo, da se za nasvet obrne na odvetnika, ki bo vsaj priblizno znal oceniti vse okoliscine. Ni pa zal to nobena garancija. V Sloveniji imas lahko 100 razlicnih pravnih mnenj, kar pa se ni tako hudo. Hudo je, da imas lahko tudi 100 razlicnih sodniskih odlocitev.

[tmatej]
Daj se malo zadrzi pri dajanju pravnih nasvetov, ker pac nisi stokovnjak na podrocju.

Soseda je z lahkoto omenjeni del ze priposestvovala, sodisce pa lahko celo odloci, da ima z "ustnim izrocilom" tudi pravni naslov.

Spada pod "podobno omejitev", o kateri sem pisal. Ne vemo niti, ce ni morda v ZK celo vpisana kaksna sluznost. Originalna posterka ocitno res ni dobro pogledala, kaj je kupila, ker ce bi, bi verjetno vedela tudi za spor med sosedoma glede meje.

Glede na to, da je pise, da soseda trdi, da prava meja gleda v "njeno" parcelo, pa bi rekel, da gre tezko za priposestvovanje, razen ce je ta, ki je parcelo kupila res bila slepa in gluha (verjetno vidis da ima kos parcele ki jo kupujes, v posesti sosed, ce si parcelo v naravi ogledas?)

Vsekakor bo o tem odlocalo sodisce.

[kajulci]
Počasi, dejmo ne vse skupaj pobrkat :)

.....kaj takega ne obstaja, da je morda obstajalo v preteklosti, predno se je ona lotila prava, ampak začasa njene strokovne poti tega ni. Da je tudi ona že večkrat slišala za to od laikov, in da je ravno zaradi tega šla večkrat brskati in raziskovati zakonodajo in na temo priposestvovanje nepremičnin ne obstaja v naši zakonodaji nič. Skratka, priposestvuješ lahko samo poti.

Verjetno se nista prav razumeli. Podrocje ureja stvarno-pravni zakonik.

Problam pa je slovenska pravna praksa iz tega podrocja, ko morajo primeri vse do vrhovnega sodisca, da (mogoce) dobijo kak smisel.

[kajulci]
Nisva se nič narobe razumeli. Tudi sama sem večkrat natančno prebrala Stvarnopravni zakonik in iskala to nesrečno priposestvovanje nepremičnin in nisem nič našla. Samo ne morem tukaj na forumu napisati Stvarnopravni zakonik, ker jih večina ne bo vedela, o čem pišem. Če pa najdeš v kateremkoli zakonu člen, ki govori o priposestvovanju nepremičnin, pa prosim za link. Zaenkrat jaz torej ostajam pri tem, da priposestvovanj ni možno, dokler mi kdo ne dokaže drugače :)

Tukaj je link na SPZ. Lahko zacnes pri 43. clenu:

www.uradni-list.si/1...vilka=4360

Tukaj imas pa sodno prakso, pod "ISKANJE PO VSEBINI" vnesi "priposestvovanje" in si napolni skledo s kokicami.. :)

www.sodisce.si/znanj..._po_bazah/

II. Priposestvovanje

Priposestvovanje je najbolj poznan in do nedavnega tudi najbolj pogost izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.

Teh sporov bo načeloma v prihodnje manj, ker je po uveljavitvi ZZK iz leta 1995, še bolj pa po uveljavitvi Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), zemljiška knjiga pridobila na pomenu in se vpisi na podlagi pravnih poslov redno opravljajo.

Priposestvovanje po SPZ nastopi, če ima oseba nepremičnino v dobroverni lastniški posesti 10 let. Pred SPZ (1.1.2003) je priposestvovanje urejal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki je ločeval med izrednim priposestvovanjem, za katerega je bila predpisana 20 letna priposestvovalna doba in potrebna le dobroverna posest in rednim priposestvovanjem, za katerega je bila predpisana 10 letna zakonita in dobroverna posest.

Po uveljavitvi SPZ se je sodna praksa pod vplivom novejše teorije, ki ni bila naklonjena priposestvovanju posestnikov, ki se niso vpisali kot imetniki lastninske pravice v zemljiško knjigo (t.i. protiknjižno priposestvovanje po terminologiji, ki jo uporablja teorija, predvsem dr. Miha Juhart, v sodni praksi pa se je za to priposestvovanje uveljavil izraz zunajknjižno priposestvovanje), začela ukvarjati z vprašanjem, kdo je sploh lahko dobroverni lastniški posestnik. Dobroverni lastniški posestnik je tisti posestnik, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova, in ne ve ali ne more vedeti, da ni upravičen do posesti. Opravičljiva zmota glede pridobitve pravice, naj bi bila podana le pri tistemu posestniku, ki se je prepričal tudi o zemljiškoknjižnem stanju. Po tem stališču posestnik, ki je pridobil posest na podlagi pravnega posla in se ni vpisal v zemljiško knjigo, ne bi mogel priposestvovati nepremičnine.

Priposestvovanje bi bilo možno le v primerih knjižnega priposestvovanja, ko se je kupec vpisal v zemljiško knjigo, njegov vpis pa ni bil materialnopravno pravilen, priposestvovanje pa je to saniralo. Takih primerov priposestvovanja v sodni praksi sploh nisem zasledila. Drug primer, ki ga je teorija dopuščala, so priposestvovanja na nepremičninah, ki še niso vpisane v zemljiški knjigi (t.i. izvenjknjižna priposestvovanje). Tudi ta priposestvovanja v sodni praksi niso problematična. Največ jih je pri etažni lastnini.

Na višjih sodišč se je pod vplivom takšnih teoretičnih razlag pojem »dobrovernosti« razumel in razlagal različno. Vrhovno sodišče je v zvezi z najbolj spornimi vprašanji zato dopustilo kar nekaj revizij, o vseh še ni odločilo, zato da bi sodno prakso poenotilo. Na stališča VSRS, ki bodo prispevala k enotnejši sodni praksi, čakajo zlasti vprašanja, ali dejstvo, da prodajalec ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, vedno ovrže domnevo dobrovernosti kupčeve posesti, nato vprašanje obstoja dobrovernosti tožnikove posesti kot predpostavke za izredno priposestvovanje po ZTLR oziroma, ali nepoznavanje zemljiškoknjižnega stanja izključuje dobrovernost posestnika kot pogoj za izredno priposestvovanje, vprašanje, ali nepreverjanje skladnosti izročenih nepremičnin v zemljiškem katastru, izniči kupčevo dobro vero, ter vprašanje, ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker toženčevih trditev v zvezi z okoliščinami nastopa posesti tožnice oziroma njenega predhodnika ni ovrednotilo v okviru presoje o dobrovernosti posesti kot predpostavke za priposestvovanje. O prvi revizijski zadevi z dopuščenim vprašanjem, ali dejstvo, da prodajalec ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, vedno ovrže domnevo dobrovernosti kupčeve posesti) je Vrhovno sodišče RS odločilo, vendar vsebinskega odgovora nismo prejeli. Kot se večkrat dogaja, se je pri obravnavi same revizije izkazalo, da v zadevi vprašanje dobrovernosti, ki se je postavilo v preliminarnem postopku dopustitve revizije, sploh ni pravno relevantno, saj tožnica nepremičnine niti ni imela v posesti, kar je osnovna predpostavka priposestovanja.

V zadevi II Ips 796/2008 pa je VS zavzelo stališče, da se v obravnavani zadevi dobrovernost kot predpostavka priposestvovanja lastninske pravice presoja v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. Gre za stališče, ki se je v zadnjem času že bolj poenoteno izoblikovalo v sodni praksi. Tudi na Višjem sodišču v Kopru menimo, da je treba drugače (manj strogo) obravnavati starejše zadeve in to prav iz razloga, ker ni mogoče mimo dejstva, da je bila zemljiška knjiga pred letom 1995, ko je bil sprejet prvi ZZK, pa še potem do sprejema SPZ, podcenjena. Promet z nepremičninami se je izvajal zelo pogosto mimo zemljiške knjige. Splošno prepričanje povprečnih kupcev nepremičnine je bilo, da se že s sklenitvijo pogodbe, njeno overitvijo, plačilom kupnine, davka in prenosom posesti, pridobi lastninska pravica na nepremičnini. Zato od povprečnega kupca nepremičnine iz tistega obdobja ni mogoče pričakovati zavesti o pomenu vpisa v zemljiško knjigo, ki se pričakuje danes. Po letu 1995, ko smo dobili prvi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK), še bolj pa po uveljavitvi SPZ in ZZK-1, pa se je postopoma začelo utirati spoznanje, da je potrebno nepremičninske posle dokončati z vpisom v zemljiško knjigo. Pri presoji dobrovernosti je zato potrebno upoštevati razmere, ki so veljale v družbi v določenem časovnem obdobju. Sicer lahko hitro zaidemo v nepravične rešitve primerov iz preteklega obdobja. Danes ni nerazumno, da zahtevamo od povprečnega kupca poznavanje delovanja zemljiške knjige in sistem pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ker se o tem veliko govori, tako v pisnih kot drugih medijih. Za preteklo obdobje je tako togo stališče težko zagovarjati.

Ko pride do priposestvovanja nepremičnine, zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. V takem primeru obstajata dve možnosti:

a) če obstaja med zemljiškoknjižnim lastnikom in priposestvovalcem spor o lastništvu, mora priposestvovalec pridobiti listino v sodnem postopku. Vložiti mora tožbo na ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočna ugotovitvena sodba je po 3. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice v korist priposestvovalca. Da si priposestvovalec zavaruje vrstni red, saj ga po drugem odstavku 44. člena SPZ lahko prehiti z vpisom kupec, ki je v dobri veri odkupil nepremičnino od v zemljiški knjigi vpisanega lastnika, je razumno, da hkrati predlaga zaznambo spora. O zaznambi spora odloča zemljiškoknjižno sodišče. Predlogu mora predlagatelj priložiti potrdilo pristojnega sodišča, da je vložena lastninska tožba (tretji odstavek 79. člena ZZK-1).

Saj mogoče res izgleda, da ne znam problema izpostaviti, ker je neverjeten in še sedaj ne morem dojeti, da se ti to lahko zgodi. Soseda, ki nagaja sploh ne živi v soseščini z mojo parcelo, živi v drugem kraju, z mano meji samo s svojo parcelo, ki jo je baje podedovala od mame in sedaj trdi, da je meja te njene parcele 12 m višje in sega v moj travnik in sadovnjak.
Preden sem to kupila sem dve leti pred temi hodila na oglede in nikoli nikogar srečala in vse je bilo enako zaraščeno, nepokošeno. V bližini tudi ni nobene hiše ali soseda in vse kar sem dobila informacij sem jih dobila od lastnice, ki živi v Italiji in ostalih solastnikov, ki živijo v Ljubljani in so bili bolj redko na parceli.
Preden so stekli vsi postopki, ki so potrebni pri nakupu kmetijskih zemljiš je minilo skoraj dve leti, ker je vmes umrla še ena dedinja in je bilo potrebno počakati na zapuščinsko razprava. V tem času sem bila večkrat na parceli, nikoli nisem nikogar srečala. Tik pred podpisom pogodbe pa se je pojavila rampa na dovozni poti. Lastnico sem vprašala kdo je rampo postavil in mi je odgovorila, da je to postavil sosed, ker so baje na parcelo in v hišo zahajali narkomani in lovci in je hotel to preprečiti in zaščiti posest. Ko pa sem postala lastnica sem od te sosede zahtevala, da rampo odstrani sem pa dobila pojasnilo, da si moram narediti do hiše svojo pot in da je tisti kos zemljišča z rampo vred njen, ker ji je tako povedala mama. Zanimivo je da je pred tem ta soseda hotela od prejšne lastnice kupiti to zemljišče, vendar ji je ponujala neko nizko ceno, ki jo prejšna lastnica ni hotela sprejeti. Zanimivo je tudi to, da od takrat ko sem parcelo kupila redno kosijo moj travnik in se delajo kot da je njihov. Pred tem pa je bil zapuščen in nepokošen kot celotna parcela (imam tudi nekaj fotografij in tudi na Google view street se lepo vidi zaraščenost). V bistvu gre za maščevanje sosede, ki je to zemljišče in hišo hotela kupiti, pa ni pristala na ceno, ki so jo lastniki zahtevali, sedaj pa bi radi na ta način nagajali. Imam celo občutek, da se jim ne gre za ta kos zemljišča, kajti ob tej parceli leži njihova trikrat večja, ki pa jo sploh ne obdelujejo in je zaraščena in nepokošena ob tem, da redno kosijo moj travnik.
Občutek imam, da bi me radi odgnali in se ponovno pogajali s prvotno lastnico za nakup, kajti verjetno sem jih z nakupom presenetila.
Podobno so pred tem pregnali že enega gospoda, ki je bil podnjajemnik v hiši, ki je na tej parceli, tako da so mu nagajali, zastrupljali vrt in podobno.
Skratka z eno besedo cela familija je prizadeta in kakršnakoli komunikacija z njimi nemogoča, naše sodstvo pa ima čas in denar se s takimi ukvarjati. Seveda sem dala pooblastilo odvetnici, vendar tudi odvetnica pravi, da mi ne more 100% zagotoviti da bomo na sodišču zmagali, kajti jaz sem od njih dobila že dva opomina za motenje posesti na svoji parceli. Človek ne more verjeti !!!! Si pa ne želim biti kot tisti, ki jih je na TV kazal jerman.

Tudi jaz se to ves čas sprašujem in nihče prav nihče mi na to ne zna odgovoriti,

Po moji kmečki logiki je zame bistven 8. člen ZZK, ki pravi :

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1-NPB4); čistopis

Načelo zaupanja v zemljiško knjigo
8. člentt
(neuradno prečiščeno besedilo)

(1) Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

(2) Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.

Uradni list RS, št. 58/2003 z dne 18. 6. 2003: 8. člen ZZK-1

Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 - ZST-1, 45/08, 28/09 in 25/11: ZZK-1-NPB4

in 2. odstavek 44. člena SPZ. Ta pravi, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico (na podlagi kupoprodajne pogodbe), še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.

Vse izgleda tako logično, ko pa začneš spraševati pravnike, pa ti samozavest pade in na koncu misliš da si popolen idiot. vse v duhu slovenskega pravosodja in nacionalnega športa Slovencljev. Včasih me je res sram da sem Slovenka. razmišljam, kako bi kakšnega novinarja ali medij pridobila, da bi skozi celotno zgodbo, ki se mi zdi ne bo kratka z mano in javnostjo potoval in razgalil vso našo bedo. Jaz sem se pripravljena z imenom in priimkom javno izpostaviti, sevede na kulturen način, izpostavila pa bi tudi vse vpletene od geodetske uprave, do sodišča, odvetnikov in zlobnih sosed. Mislim da bi bila zgodba za vse Slovence zelo poučna.

Kmetavzarji pač. S tem ko kupujemo nepremičnine izven že urbaniziranih okolij je vedno tvegano, da naletimo na take debile. Kot v Siriji, kjer kmetavzasko džihadistično podeželje ustrahuje urbani del države.

Zanimivo vprašanje je tudi, kaj imaš namen s to posestjo početi.
Ker če za sedaj nič, potem je čisto vredu, če jo sosedje kosijo namesto tebe :)
Sicer pa sem pred časom poslušal zgodbo, kjer je bil problem en meter, ker je bil kataster pač v takem merilu, da se bolj natančno ni dalo izmeriti oziroma da je tolikšna pač lahko merilna napaka. In to je bilo nekje v mestu, torej bi lahko na deželi ob še slabšem merilu bila razlika 10 metrov v plus ali minus?

Tudi meni marsikaj ni jasno in se stabo strinjam, samo če pa greš gleda v arhiv sodb na temo priposestvovanje jih je pa nešteto. Verjetno res nekoliko manj kot včasih, jih je pa še kljub temu preveč. Pred časom je bilo v Delu ali ne vem koliko intervju z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč, ki je povedala koliko zemljišč je država izgubila s priposestvovanjem, ker za zemljišča ni skrbela (država je itak povsod slab gospodar).

Se mi pa zdi, da se v zadnjem času izogibaju izrazu priposestvovanje in za isto dejanje uporabljajo izraz uživalna meja.

[kajulci]
In to, da priposestvovanje ni možno, se tudi popolnoma sklada s tem: lastninska pravica je neodtujljiva pravica.... in ta člen (ne vem zdaj kateri in niti ni pomembno) lastninske pravice nič ne pogojuje s kakimi morebitnimi odtujitvami na podlagi kakega zakona.

Seveda, logicna razlaga v urejeni drzavi bi bila, da priposestvovanja enostavno ni - ne mores kar necesa, kar ni tvoje dobiti v last, zato ker pravi lastnik tega "ne rabi".

Ampak slovenija ni, in sploh dolgo ni bila urejena drzava. Se 30-40 let nazaj se je nacionaliziralo in razlascevalo lastnike zemljisc (tista zemljisca so potem postala neke vrste druzbena lastnina ce prav razumem), pri cemer se je po osamosvojitvi druzbeno lastnino nekako delilo nazaj, a ne povsem 1:1, ker je bilo pac stanje v naravi drugacno (to "druzbeno" lastnino je potem drzava razdelila kot gradbene parcele). Posledica tega je, da recimo ima nekdo parcelo, ki je bila 30 let nazaj se njegova, vmes je bila "nikogarsnja", a je imel na njej posest, potem pa odkrije nekega dne, da je v bistvu v lasti obcine, ki se je v vseh teh zemljiskoknjiznih kolobocijah nekako uspela vpisati na "nikogarsnjo" lastnino.

Če bi bila urejena država, bi imeli predpis, da noben nakup nepremičnine ni možen, če niso urejene meje.
Baje je bilo včasih tako, da nepremičninske firme niso hotele imeti posla z zemljišči, kjer meje niso urejene. Da nimamo takega predpisa je verjetno v interesu države oziroma določenim lobijem. O tem govori statistika koliko zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč predvsem na obali je s priposestvovanjem izgubila država. Zato sem se tudi zavezala, da bom svojo zgodbo čimbolj javno objavila, mogoče bom kakšnega državljana rešila podobnih nezgodb, čeprav mislim, da bi to morala narediti država in zaščititi svoje državljane. Sploh pa zdaj ko smo vsi tako etični in moralni.

[bc123a]
> [kajulci]
> In to, da priposestvovanje ni možno, se tudi popolnoma sklada s tem: lastninska pravica je neodtujljiva pravica.... in ta člen (ne vem zdaj kateri in niti ni pomembno) lastninske pravice nič ne pogojuje s kakimi morebitnimi odtujitvami na podlagi kakega zakona.

Seveda, logicna razlaga v urejeni drzavi bi bila, da priposestvovanja enostavno ni - ne mores kar necesa, kar ni tvoje dobiti v last, zato ker pravi lastnik tega "ne rabi".

Po moje s kajulci priposestvovanje cisto narobe razumeta. Smisel priposestvovanja pri nepremicninah ni v tem, da pridobis lastninsko (alo sluznostno) pravico na d necem, kar ni tvoje ali "ni od nikogar". Smisel je v tem, da si bil dovolj dolgo in v DOBRI VERI preprican, da je to tvoja last (ali pravica) in si v POVPRECNI SKRBNOSTI imel vse razloge za to, da si v to lahko preprican, kar pa tehta sodisce.
Zivljenskih in cisto realnih primerov je ogromno in jih ne bom nasteval, ker jih je pravna praksa polna.

Kaj razumeš pod POVPREČNO SKRBNOST ?

[poledica]
Kaj razumeš pod POVPREČNO SKRBNOST ?

Najprej naj se enkrat povdarim, da NISEM PRAVNIK in da govorim samo iz iskusenj, ker sem imel prilozvost plavati v tej minestri.

"Povprecna skrbnost" je termin, ki ga je izoblikovala pravna praksa. V konkretnem primeru pomeni to ali si res storil vse, kar bi storil povprecni clovek, da si bil lahko se vedno v DOBRI VERI preprican, da imas doloceno pravico.

Tukaj se pojavi problem, ko zacnejo pravniki opletati z "ignorantia iuris nocet" (nepoznavanje prava skoduje). No, v ZDA krozi vic, da ko ti pravnik to omeni, se kar poslovi od njega, ker je skrivanje za to maksimo ocitno edino kar zna, v bistvu je pa sploh ne razume.

V mojem primeru bi od sosede pričakovala vsaj to, da bi prejšni lastnici od katere sem zemljišče kupila in s katero se je pred mano pogajala za nakup vsaj z besedo omenila, da je tisti del parcele njene in poskusila to urediti in s tem zaščitila svojo lastnino pred potencialnimi drugimi kupci. Jaz ji zamerim samo in to je tudi argument, da je vedela da zemljišče ni njeno

[poledica]
V mojem primeru bi od sosede pričakovala vsaj to, da bi prejšni lastnici od katere sem zemljišče kupila in s katero se je pred mano pogajala za nakup vsaj z besedo omenila, da je tisti del parcele njene in poskusila to urediti in s tem zaščitila svojo lastnino pred potencialnimi drugimi kupci. Jaz ji zamerim samo in to je tudi argument, da je vedela da zemljišče ni njeno

Jaz sem v tvojem opisu opazil tole:

...... Dokaz za to naj bi bilo ustno izročilo njene mame.

Ker pojma nimam kaj to v praksi pomeni som opozoril, da lahko pomeni marsikaj in ima lahko tudi precej teze (pacta sun servanda - dogovore se spostuje). In ker ne poznam vseh okoliscin (pa tudi pravnik nisem), sem ti svetoval odvetnika, da jih razisce.

Sicer pa, ce prav razumem, te soseda itk tozi zaradi motenja posesti. Fokusiraj se na to tozbo, ker se bo ze tukaj tehtala njena dobra vera. Pozorna bodi na to, da se pred sodiscem njena posest razume kot dejstvo, ti pa moras ovreci obstoj dobre vere.

[kajulci]
Hm, pred leti so mi tujci razlagali, kaka pizdarija je (Anglija), če je lastnik odsoten, v njgovi odsotnosti pa nekdo na silo vstopi v hišo, se tam naseli in ko lastnik pride nazaj, nima več pravice do svoje neoremičnine. Hm?

Sem po privat posti dobil tale link, ki se ga splaca prebrati:

en.wikipedia.org/wik...possession

Zgodba z ureditvijo meje se nadaljuje. Na Geodetski upravi s sosedo nisem dosegla dogovora, čeprav sem ji ponudila polovico spornega zemljišča, samo da bi imela mir in se izognila pravdanju po sodišču. Tako je soseda v predpisanem roku vložila tožbo za ureditev meje v kateri bo uveljavljala priposestvovanje na spornem delu. Kdaj bo prišlo do obravnave ne vem, v tem času urejal zemljišče, ki ni sporno in dokumentacijo za gradbeno dovoljenje.
Rampa še vedno stoji, soseda jo skrbno zapira, zakleniti pa jo ne upa več.
Za vikend je na spornem zemljišču, ki je treutno še v moji lasti, vendar si ga lasti ona, vse sadno drevje pobelila z apnom.
Ob tem se mi postavlja vprašanje, kakšne pravice ima na tem spornem zemljišču do odločitve sodišča ona in kakšne jaz? Mi zna to kdo pojasniti?
Hvala in lep pozdrav

Hvala za ta zapis, ki je od vseh do sedaj prejetih najbolj konkreten in mi daje upanje v zmago. Imaš mogoče s tega izobraževanja, ki ga omenjaš kakšen pisni dokument, ozeroma ali se da to gradivo kje dobiti.

Še enkrat lepa hvala in lep dan želim.

Pozdravljena,

Bi se lahko zmenile, da bi jaz pogledala v ta fascikel, vsaj da vidim kako se ta odvetnica piše. Prosim, da predlagaš kako bi to izvedle,

Lp

Res odgovarjam malo pozno, vendar pa je lepo razložila odvetnica primere. Nekateri lumpi delajo tako, da recimo postalvjene mejne točke zmečejo ven in to skrivaj. Potem pa vsakemu kažejo drugo mejo. Ko pride do primera, kot ga ti navajaš.

Če gledamo globalno na te probleme vidimo, da nekateri delajo zdraho samo zato, da pridobijo 2 m/2 parcele in seveda prej zmečejo mejne točke ven. Zato menim, in podpriam tiste, ki kar ogradijo parcele in potem vzpostavijo red.
POznam priere, kjer so kar se sosedi dogovorili v škodo tretjega, da postavijo mejo. Potem pa pride sodna določitev in tukaj nastane problem in tisti, ki je prirejal je v pravni državi kazensko preganjan zaradi ponarejnaja dokazov. ZAto menim, živi pošteno in delaj v duhu pogodb.

sicer upam, da se je vse ze razresilo. Ce pa ne, pa morda pomaga se ta povezava med vasimi razlagami ter zakonodajo:

Zanimivo je da je pred tem ta soseda hotela od prejšne lastnice kupiti to zemljišče, vendar ji je ponujala neko nizko ceno, ki jo prejšna lastnica ni hotela sprejeti

ter

SPz Računanje priposestvovalne dobe 45. člen
Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik [b[mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe[/]

glede na to da je bivso lastnico sprasevala o odkupu ze to samo po sebi govori, da ni mogla ves cas trajanja biti dobroverni lastniški posestnik


Vsekakor me zelo zanima kaksen bo epilog te zgodbe...

Stvar še zdaleč ni končana in se vedno bolj zapleta. Na naroku na licu mesta je sodna izvedenka
geodetske strika ponovno opravila meritve in zaslužila nagrado 600 evrov, tako piše v elaboratu.
Njena meritev pa se nanaša na meritve iz leta 1956, ko so geodeti delali izmere v t.i. lokalnem koordinatnem sistemu in ne tako kot to delajo danes v državnem koordinatnem sistemu in glej si ga vraga njena geodetska meja se je pomaknila za 10-15 metrov v mojo parcelo, glede na meritve, ki jih je opravilo geodetsko podjetje, ki sem ga jaz naročila. Lahko samo ugibam katere meritve so bolj točne??? in kaj bo sodišče upoštevalo.
Po mnenju upokojenega geodeta za sodišče meritve niso bistvene, ampak pričevanje prič kdo in kako je sporni prostor uporabljal. Sprašujem se, zakaj potem geodetske meritve za urejanje mej??
Nič več mi ni jasno?? Ali je smiselno prerekati sodnemu izvedencu, kajti drugi geodeti pravijo, da je tako odstopanje nemogoče????

Vzamite malo karte v roke in preračunajte.

Koordinatni sistem sam po sebi ne more biti kriv - potem bi bila cela vas prestavljena za 10-15 metrov :-)

Je pa res, da so načrti v precej velikem merilu in posledično je problem natančnost načrta, ne natačnost meritve. Ampak to je red velikost 1 meter, ne pa 10 metrov.

Jaz bi zahteval meritev še več točk v okolici. Tudi npr. ostalih vogalov obeh parcel. Bi se hitro našlo napako.

Hvala za vaše mnenje, ali menite da je sodna izvedenka, ki je upoštevala lokalni koordinatni sistem ali geodeti, ki so delali po državnem upoštevali premalo točk. Se opravičujem za mogoče butasta vprašanja, na tem področju sem čisti laik..

Če je sodna izvedenka imela nalogo določiti potek meje in je izmerila samo točke na meji, je v osnovi naredila dovolj.
Če pa pride do nenormalno velikega odstopanja, potem pa mora ali sama sodna izvedenka ali pa vi kot stranka ali pa sodišče postaviti vprašanje, ali je rezultat pravilen in ga mora potem nekdo poskušati preveriti. Ali ista izvedenka ali drug izvedenec.

Najprej mora biti merilni inštrument pravilno delujoč in kalibriran in podatki vanj vnešeni pravilno.
Potem se pogleda nekaj drugih točk, kot sem napisal jaz, da se vidi, ali je "cela vas prestavljena za 15 metrov". Ali pa se najde nekaj drugih točk, ki bi morale štimati, ki jih mora imeti nekdo drug stoprocentno locirane - elektro, telekom, cestarji...
Če so tam izmerjene vrednosti v okvirju enega metra, potem je meritev pravilna in preostane samo še eno: preveriti kataster. Sedaj je elektronski, včasih je bil na papirju, če je mogoče pri prenašanju podatkov prišlo do kakšne napake.
Tudi kvadrature parcel lahko pomagajo. 10 metrov razlike na dolžini meje 30 metrov je 300 kvadratov. Če je sosednja parcela v vseh papirjih skozi celo zgodovino 1000 kvadratov, vaša pa tudi 1000, potem ne more biti sedaj naekrat ena 1300, druga pa 700 kvadratov...
Izvedencem se lahko tudi na sodišču postavljajo vprašanja, tako da kar pogumno.
Tudi izvedeniško mnenje pokažite še komu tretjemu in plačajte še kakšno izmero, pa četudi od ne-sodnega geodeta, ampak od nekoga, ki bo imel voljo, iz številk sodne izvedenke razvozlati v čem je problem. In potem na obravnavi njeno mnenje raztrgajte...

Ampak še enkrat, kot rečeno, koordinatni sistem sam po sebi ni pomemben. Ali je v Ljublani nula in v Kopru stoti kilometer ali pa v Kopru nula in v Ljubljani stoti kilometer, Logatec bo še zmeraj na istem mestu... Treba pa je seveda vedeti, ali merite 30 km iz Ljubjane ali 70 km iz Kopra...
Lahko da se je dekle izvedeniško samo malo zatipkalo. V nasprotju z logiko in ljudskimi pričakovanji namreč izvedenci sploh niso neki posebni strokovnjaki...