[Breiva]
Vi, tako dobri makroekonomisti, kar poglejte, kam ste pripeljali Slovenijo.

Jaz sem slovenijo pripeljal nekam? Zal me precenjujes. Glede mojih napovedi pa - poglej malo moje stare poste na forumu, namesto da kokodajsas in obtozujes. Lahko zacnes z enim, ki vsebuje tekst "ker ravno dez pada", ti bom kar sam dal link:

forum.finance.si/?t=12083

[FIN-216611]
Dva cveka, fino.
A sem te malo dregnila s svojim poljudnim razmišljanjem? Ker veš, da imam prav, pa ti je pod čast priznati?
Saj sem povedala, da je to moje razmišljanje, ne teoretična makroekonomija.

Saj to je razmisljanje navihanega mulca, ki zajema v kosaro z bomboni. Potem pa joka in se usaja, ko se ostali nocejo vec iti njegove igre, v kateri je najboljsi.

No bom pa še jaz tebi en cvek napisala. Za znanje zgodovine.

A niso bili tile južni "lenuhi" par desetletij nazaj še sami zase? Kako uspešni so pa bili? A nismo v Italiji plačevali s tisoč lirami ene čisto vsakdanje stvari? Slovenije tu ne upoštevam, pri nas je bil tudi uradno socializem in smo bili v Yugi.

ZAKLJUČEK: Južni "lenuhi" so že imeli priložnost, da postanejo druga Švica. Zakaj jo pa niso izkoristili? Zakaj pa folk še zmeraj kupuje "folksvagne" in "boše", čeprav jih delajo Bog ve kje?
Ja, Nemci so bili tisti, ki so uporabili znanje in marketing. Folk še kar pada na "Made in Germany", čeprav ne zmeraj upravičeno - tudi drugi znajo, Japonska n.pr. So bili "Germany" pač prvi na nekih področjih in so še kar. Pa ne povsod. (Holandija rože in sir; Francija vino in sir; Švica čokolada in ure; Švedska pohištvo - Amerika pa? Kompjuterji in tehnologija za enkratno uporabo? Očitno jim ne gre preveč, zato šimfajo).

Slovenija ima veliko možnosti (kulinarika, turizem). A ne bodo izkoriščene, dokler bo država obravnavala gostince kot največje mafijce, nabijala davke in štancala administrativne ovire. Tle Nemčija in tvoja makroekonomija nimata dosti zraven.

Sicer pa: ekonomija = gospodinjstvo. Čeprav se vulgarno sliši.

[Breiva]
Ta članek je napisan po mencingersko, očitno je avtor njegov učenec.

Na kratko, potem se pa na komentarje v tem duhu ne bom več vračal.

1. Zunanjetrgovinski presežek nad 6% BDP na letni ravni predstavlja kršitev člena 121.6 pogodbe o EU.
ec.europa.eu/economy...dex_en.htm
Presojo, ali je zato pogodba o EU "mencingerska", prepuščam forumašem.

2. Evropska komisija je le nekaj ur po tem, ko sem oddal članek v uredništvo, proti Nemčiji uvedla predhodni postopek zaradi kršitve člena 121.6 pogodbe o EU. Ta se lahko konča z opustitvijo postopka, ali pa z izrekom priporočila državi kršiteljici o uvedbi ukrepov za odpravo makroekonomskega neravnotežja, ali pa z izrekom denarne kazni državi kršiteljici v višini do 0.1 odstotka BDP.
www.irishtimes.com/b...-1.1592535
Presojo, ali je zato evropska komisija "mencingerska", prepuščam forumašem.

3. O avtorju tega članka pa so forumaši že večkrat presodili; je ultrakomunajzarski ortokapitalistajzarski megaklerikajzar, turbokeynesianski hiperfriedmanovec in antijenkijevski proameričan. In ste vsi forumaši pozvani k dopolnitvi tega spiska avtorjevih grehov ter ideoloških zaslepljenosti in zablod.

LP, Tadej

Še to: ne verjamem, da bo kdo prepričal (ali prisilil, kot v svojem odgovoru piše g. Tadej) tradicionalno varčne Nemce, da bodo kupovali v južnih državah izdelke, ki jih sami delajo in to bolje. Slovenija si je z dvigom DDV in ujčkanjem javnih uslužbencev zasadila nož v hrbet. Ljudje se izseljujejo (zanimivo, veliko jih gre prav v Germany), krčijo porabo, kupujejo v tujini (Made in Germany še zmeraj potegne).
Določila evropske pogodbe, o katerih piše Tadej, gredo na roko tistim, ki se "ne ponucajo". Zanimivo, da je to ravno evropski jug.
G. Tadej, ne verjamem, da je kdo dvomil v vaše navedbe. Nekateri smo želeli samo izraziti svoje nestrinjanje s trditvijo, da je pa zdaj Nemčija kriva za finančne težave evropskega juga. To je zdaj v Sloveniji moda, se ve, zakaj. Videti je pa tako kot na vasi: večina sosedov je nevoščljiva uspešnemu kmetu, le redki se zamislijo in ga posnemajo. Fovšija je itak slovenska folklora. Ameriška tudi, kolikor poznam njihovo napihnjeno retoriko. Osebno mi je tuje, da je nekdo kaznovan za svojo uspešnost, v kolikor le-ta ne temelji na goljufijah in izsiljevanju. Če bodo v nemški uspešnosti ugotovili prisotnost teh dveh elementov, je že prav, da jih kaznujejo. Kazen za to, ker so jim drugi, manj sposobni, nevoščljivi, pa se mi ne zdi upravičena. Spominja na vzdušje v Sloveniji in še prej v Jugoslaviji.

Zanima me, ali se ta presezek nemcije izvoza nad uvozom kaj kaze v zmanjsanju zadolzenosti nemcije in kako je glede na to da prebivalstvo varcuje z bankami ?

[FIN-216611]
Še to: ne verjamem, da bo kdo prepričal (ali prisilil, kot v svojem odgovoru piše g. Tadej) tradicionalno varčne Nemce, da bodo kupovali v južnih državah izdelke, ki jih sami delajo in to bolje. Slovenija si je z dvigom DDV

Mimogrede, pa ti ves, kaj zahtevata EU in IMF od nemcije? ZNIZANJE davkov, da bo lahko povecala potrosnjo prebivalstva.

Cist resno.

[FIN-216611]
G. Tadej, ne verjamem, da je kdo dvomil v vaše navedbe. Nekateri smo želeli samo izraziti svoje nestrinjanje s trditvijo, da je pa zdaj Nemčija kriva za finančne težave evropskega juga.

Kolikokrat moram ponoviti primerjavo s kosaro bombonov, da se bo to usedlo? Ene drzave ne morejo konkurirati nemciji zaradi strukturnih problemov, ki so stari desetletja in nekateri tudi cisto druzbeno pogojeni.

Ce si ti otrok, ki imas najbolj spretne prste in najhitreje pobiras bombone iz skupne kosare, je povsem PRAVICNO IN POSTENO reci "drugi ste pa nerodni in leni". AMpak to ne pomeni, da ne bodo ostali otroci nekega dne rekli "jebi se s svojim pravicnim in postenim, mi se ne gremo vec te igre".

Kapis?

[FIN-473667]
Zanima me, ali se ta presezek nemcije izvoza nad uvozom kaj kaze v zmanjsanju zadolzenosti nemcije in kako je glede na to da prebivalstvo varcuje z bankami ?

Se ne kaze. Nemcija se vedno povecuje svojo zadolzenost, tako kot vse druge drzave evrocone. Ker zaradi problemov drugje tja bezi tudi tuj denar, to pocenja se izjemno poceni.

Midva sva vsak na svojem bregu.
Strukturni problemi, haha. Pred 2. svetovno vojno je bila Slovenija glede uspešnosti primerljiva z Avstrijo. Kaj pa danes? Strukturni problemi? Komunistični.

Kakšne strukturne probleme pa imata Italija in Španija, pa Portugalska, Grčija n.pr.? Kdo je pa kriv zanje? Zmeraj samo drugi, po kalimerovsko. Če imam zanemarjeno dvorišče, je sosed kriv, seveda.

Nemčija je bila po drugi vojni zelo razrušena.Anes pa vzbuja zavist in jezo. Uspešno je tudi izvedla združitev z vzhodno polovico, ki je zaostala v razvoju zaradi - strukturnih problemov, ja.

Čist resno: znižanje davkov in povečanje potrošnje bi tudi v Sloveniji prav prišlo. Da nam ne bi gospodarstvo pospešeno propadalo, vsaj tisti ta pošteni del (državni krvosesi in tajkuni me ne zanimajo). To in pa zmanjšanje papirnatih ovir bi zagotovo pripomoglo k postopnemu odpravljanju "strukturnih ovir". Tudi Slovenci imamo kaj za pokazati, če nam pustijo dihati. Zamudili pa smo že 22 let.

[FIN-216611]
Midva sva vsak na svojem bregu.
Strukturni problemi, haha. Pred 2. svetovno vojno je bila Slovenija glede uspešnosti primerljiva z Avstrijo. Kaj pa danes? Strukturni problemi? Komunistični.

Kakšne strukturne probleme pa imata Italija in Španija, pa Portugalska, Grčija n.pr.? Kdo je pa kriv zanje?

Ma je res tako tezko razumeti, da to, kdo je kriv za probleme ne igra nobene vloge? Druge drzave bodo ostale v Evroconi tako dolgo, dokler ne bodo negativne posledice tega presegle pozitivnih. Ni vazno, ali ima Hans prav, vazno je to, kako dolgo se bodo drugi otroci pripravljeni igrati z njim, je to jasno?

[bc123a]
> [FIN-473667]
> Zanima me, ali se ta presezek nemcije izvoza nad uvozom kaj kaze v zmanjsanju zadolzenosti nemcije in kako je glede na to da prebivalstvo varcuje z bankami ?

Se ne kaze. Nemcija se vedno povecuje svojo zadolzenost, tako kot vse druge drzave evrocone. Ker zaradi problemov drugje tja bezi tudi tuj denar, to pocenja se izjemno poceni.

Kdo bi jim zameril zadolževanje po obrestni meri skoraj nič. Ne dvomim, da se absolutno zadolževanje povečuje, kaj pa relativno glede na to, da BDP raste?

Lp,
M

[bc123a]
> [FIN-216611]
> Midva sva vsak na svojem bregu.
> Strukturni problemi, haha. Pred 2. svetovno vojno je bila Slovenija glede uspešnosti primerljiva z Avstrijo. Kaj pa danes? Strukturni problemi? Komunistični.
>
> Kakšne strukturne probleme pa imata Italija in Španija, pa Portugalska, Grčija n.pr.? Kdo je pa kriv zanje?

Ma je res tako tezko razumeti, da to, kdo je kriv za probleme ne igra nobene vloge? Druge drzave bodo ostale v Evroconi tako dolgo, dokler ne bodo negativne posledice tega presegle pozitivnih. Ni vazno, ali ima Hans prav, vazno je to, kako dolgo se bodo drugi otroci pripravljeni igrati z njim, je to jasno?

Še slabše, Hans nima povsem prav.

Lp,
M

Jasno!
S tem, da bodo morali otroci malo premisliti, kaj jim prinaša več negativnega: da se igrajo s Hansom, čeprav jih daje sindrom nevoščljivosti, ali da prešaltajo na Giovanija ali Mileta ali Georgisa, da bodo skupaj jamrali, kako je Hans grd in bodo ostali še brez tisto malo bombonov. Ali pa če sami samcati kuhajo mulo v kotu.

Takole jaz vidim zadevo: ena Nemčija ne more sama konkurirati Ameriki ali Aziji (zato tudi podpirajo Unijo). Evropa bi pa pogojno lahko. Če bi se po Nemcih zgledovali, namesto da jih šimfamo. Pod pogojem, seveda, da njihov uspeh temelji na pošteni igri, da ni v ozadju goljufanja in izsiljevanja, kar sem že rekla, tam se seveda vse neha, tudi otroška igra. Sicer bi se pa morali ravnati po njihovem zgledu, ne pa brez premisleka zapravljati in pri tem pričakovati, da nas bo rešilo potrošništvo in tiskanje denarja. Na to je najbrž mislil Breiva, ko je g. Tadeja napadel z mencigerjancem. Ker tale današnja kolumna je, po moji presoji (spet! PO MOJI PRESOJI, preberi 2x)simpatizirala z idejo, s katero se ne strinjam, in ki jo vneto zagovarja g. Lukšič.

[FIN-216611]
Čist resno: znižanje davkov in povečanje potrošnje bi tudi v Sloveniji prav prišlo. Da nam ne bi gospodarstvo pospešeno propadalo,

Seveda. Samo nemcija glede tega ni nek EU angelcek, in tudi glede regulative to ni ravno ZDA.

Nemci so svojo konkurencnost dosegli pretezno z radikalnim nizanjem plac, oziroma z zaostajanjem plac za inflacijo.

Ce hoce slovenija slediti Nemciji je pac brezveze nabijati samo o davkih, ker nemcija ni dosegla konkurencnosti z nizjimi davki (za razliko od Singapurja, pa nekaterih delov ZDA), ampak z nizanjem cene delovne sile glede na inflacijo. Nemcija niti ni neko uber-prijazno podjetnisko okolje (za to je treba v Texas ali pa kam drugam v EU) - koliko nemskih startupov ki so zrasli v megakorporacije v zadnjih 20 letih poznate? No, evo. Nemcijo furajo velike firme, stare desetletja, ki s sabo vlecejo tudi mnozico majhnih kooperantov, zato je nacin povecevanja konkurenncosti, kot se ga je sla nemcija, povsem razumljiv.

Skratka, ce ze nemcijo dajete kot vzor, se pozanimajte, kaj je pretezna komponenta njene konkurencnosti, da ne bomo hoteli biti kot nemcija, delali pa necesa povsem drugega.

Mimogrede, to je tudi razlog, zakaj ne morejo biti jugoeu drzave kot Nemcija, ker pac nimajo njene industrijske baze in je pac tezko tupiti, da naj poskusijo biti kot nemcija, ce se pa nemcija slepa na "staro" industrijsko infrastrukturo. Nemski Google? NO way.

Vsi se ne jezijo na Nemčijo. Sicer pa padanje plač glede na produktivnost lahko razlagamo tudi s produktivnostjo robotov, robotizacije.
Razumet določen narod je poznat njihovo kulturo in znanost. Bolj bo treba brat nemške knjige pa bo nerazumevanja takoj manj.

[FIN-216611]
Jasno!
S tem, da bodo morali otroci malo premisliti, kaj jim prinaša več negativnega: da se igrajo s Hansom, čeprav jih daje sindrom nevoščljivosti, ali da prešaltajo na Giovanija ali Mileta ali Georgisa, da bodo skupaj jamrali, kako je Hans grd in bodo ostali še brez tisto malo bombonov. Ali pa če sami samcati kuhajo mulo v kotu.

Bom napisal celo zgodbico, da bo malo bolj jasno.

Evrocona kot otroško igrišče

Predstavljajmo si otroško igrišče nekje v Evropski uniji. Predstavljajmo si tudi, da se tam igrajo otroci različnih narodnosti: Hans, Janez, Giovanni, Ioannis, Ian, Jose, Pedro, Vaclav in Jan. Otroci imajo radi bombone in jih kupujejo pri trgovcu v bližini. Otroci nimajo prav veliko denarja in trgovec jim bombone prodaja z velikim pribitkom, zato se odločijo za drzen korak: ustanovili bodo bombonsko kooperativo. Namesto da hodijo kupovat vsak po deset bombonov, bodo zbrali denar in pri trgovcu kupili veliko škatlo s 100 bomboni, ki jih bodo nato skupaj pojedli.

Na kooperativo so se, vsaj tako mislijo, temeljito pripravili. Vsak od njih predstavi svoje finančno stanje, vključno z zneskom žepnine, ki ga dobi od svojih staršev. Nekaj časa so tudi vadili rokovanje z veliko škatlo bombonov, ki jo morajo znati odpirati in zapirati, da jim bombonov kdo ne ukrade, ali da jih ne zmoči dež. Ko so pripravljeni, zberejo denar in gredo do trgovca, pri katerem odslej vsak teden kupijo novo škatlo s 100 bomboni.

Zadeva lepo deluje, dokler nekega dne Ioannis ne začne mečkati, ko je treba nabaviti novo škatlo. Po dolgotrajnem prepričevanju le razkrije, v čem je problem: ko so se pripravljali na ustanovitev kooperative, je Ioannis skrival dejstvo, da dobi manj žepnine od ostalih. Zato si je, vedno ko so nabavljali bombone, 10% denarja izposodil od posojilnice nasproti trgovca, ki pa mu zaračunava vedno večje obresti. Denarja za odplačilo nima, nima pa tudi denarja, da bi prispeval za novo rundo bombonov.

Ostali so šokirani, a ugotavljajo, da pa bi bilo škoda, če njihova kooperativa razpade, saj dobivajo od trgovca 50% popust. Odločijo se, da Ioannisu posodijo denar za poplačilo posojila, in da bo v naslednjem letu prispeval samo polovico zneska za bombone. Vsi skupaj upajo, da bosta Ioannisova starša dobila boljšo službo in da bo lahko čez kakšno leto ali dve vse dolgove do njih odplačal.

(Opis tega, kako se je žepnina zmanjšala tudi Pedru in Joseju, ker so starši lastniki gradbenega podjetja, Ianovi starši pa so se zašpekulirali v Forexu bomo prihranili, ker za sam razplet zgodbe ni tako pomembno).

V naslednjih tednih kooperativa lepo teče, vendar se kažejo med otroci vedno večje razlike. Hans je bister in spreten, in si z bomboni hitro postreže, Ioannis, ki so ga starši rahlo zanemarjali, pa ni tako spreten, in tudi ko so se otroci pripravljali na kooperativo, je lenaril, namesto da bi treniral rokovanje s škatlo bombonov. Ostali otroci so nekje vmes.

Po še nekaj tednih so razlike že toliko opazne, da otroci gledajo Hansa postrani, saj poje precej več bombonov, kot znaša njegov prispevek v sklad za nabavo bombonov. Ioannis po drugi strani zaostaja, a otrok to ne skrbi, saj itak troši tudi "njihov" denar. Večja težava je to, da Jose začne nergati, saj tudi on ni preveč spreten s škatlo, in tudi on poje manj bombonov, kot jih plača, in mu to ni všeč. Otroci organizirajo krizni sestanek in Hansa soočijo s tem, da poje več bombonov, kot jih je plačal. Hans se razjezi in zabrusi ostalim, da so pravila igre jasna, in da so se z njimi strinjali, ko so ustanavljali kooperativo. Celo več, skupaj so organizirali vadbo rokovanja s škatlo za bombone, in že takrat je vedel, da bo problem z Ioannisom, ki je rajši lenaril, kot da bi se naučil spretnosti, do te mere, da bi lahko škatlo odpiral tako pogosto, kot to počneta Hans in Jan (tudi Jan je bil iz družine, ki se z njim ni ukvarjala, a ga je Hans vzel pod svoje okrilje in mu pomagal, da se je izučil rokovanja s škatlo skoraj tako kot on sam).
Otroci zabrusijo Hansu, da tudi zaradi njih (kooperative) dobi bombone po pol cene, kot če bi jih kupoval sam, in da naj se, čeprav zna bombone dobiti iz škatle hitreje, vseno malo brzda. Hans nekaj zamomlja in ne protestira več. Ostali otroci se strinjajo, da, tudi če Hans poje več bombonov kot jih plača, imajo od kooperative še vedno vsi korist, in da se jim tega ne splača razdirati, tudi če morajo kreditirati Ioannisa in četudi Hans poje malo več kot je njegov del. Ioannis sedi ob strani kot kup nesreče in ne reče nič.

Sedaj pa pridemo do vprašanja obstoja Evrocone: Se bo Hans uspel brzdati, ali pa bo pripeljal otroke do tega, da bo bodo rajši razpustili kooperativo in šli sami zase nabavljat bombone po višji ceni, obenem bo pa tudi Hans dobil, ne samo manj bombonov za svoj denar, ampak ne bo imel niti priložnosti kdaj vzeti kakšnega bombona več? Bodo Ioannisovi starši dobili boljšo službo in s tem on večjo žepnino?

Za razliko od Evrocone je v tem primeru precej enostavneje izračunati, koliko bombonov več mora pojesti Hans, da ostali otroci ugotovijo, da se jim kooperativa več ne splačaa, a koncept je popolnoma enak kot pri vprašanju obstoja Evrocone.

In pri tem sploh ni važno, ali so ostai otroci sami krivi, da niso tako spretni kot Hans, in ali ima Hans prav, ko v svojo obrambo kaže na to, da ostali otroci niso trenirali rokovanja s škatlo bombonov, ko so imeli za to priložnost, pa bi lahko, tako kot Jan, svoje sposobnosti precej izboljšali?

Bo Hans razumel, da "imeti prav" tu sploh ni toliko pomembno, kot interes ostalih otrok, da ohranijo kooperativo? Bo Hans razumel, da če ostali otroci postanejo bolj spretni, da se bo delež njegovih bombonov itak zmanjšal in je vseeno, ali jih poje že sedaj malo manj? In nenazadje, bodo ostali otroci rajši vadili odpiranje škatle bombonov, ali pa jih bo minilo potrpljenje in bodo, ko bo hans pojedel toliko, da bo za njih ostalo manj, kot so plačali, enostavno razpustili kooperativo?

[pcs]
Ne dvomim, da se absolutno zadolževanje povečuje, kaj pa relativno glede na to, da BDP raste?

Lp,
M

Samo kot zanimivost:
www.tradingeconomics...ebt-to-gdp

Izgleda kot da so se stabilizirali okrog 82%, po zaslugi gospodarske rasti.

Lp,
M

Nemci so svojo konkurenčnost dosegli z zaostajanjem plač za inflacijo, praviš. In kaj je s tem narobe?

[FIN-216611]
Nemci so svojo konkurenčnost dosegli z zaostajanjem plač za inflacijo, praviš. In kaj je s tem narobe?

Nic ni narobe. Sedaj pa to preslikaj na slovenijo? Je mozno v tej drzavi doseci, da bi place zaostajale za inflacijo? Kaj sele za nemsko inflacijo?

V nemciji je "minijob" delovno mesto s placilom 400 EUR neto. V sloveniji se bodo ljudje zaklinjali na mrtve in zive, da je se 570 EUR minimalc prenizek.

Ampak dejstvo je, da ce slovenska delovna sila ne postane cenejsa (tako kot to kaze tadejev graf - krasen graf btw) nam ni resitve. Ne glede na davke.

Dejstvo je, da so nemci navajeni ziveti skromno, in da so sprejeli tudi nizanje standarda. V sloveniji - kot da to ni niti opcija.

PS. Pa da ne bo kdo popizdil zaradi mojega zamahovanja z roko ob davkih - ja, seveda so previsoki. Ampak mehanizem nemskega uspeha niso bili nizji davki, v bistvu ima nemcija po mnenju IMF previsoke davke.

Še ena zanimivost:
www.destatis.de/DE/Z...cationFile

Levji del nemškega izvoza gre v EU.

Lp,
M

Saj, mi v SLO smo tudi nekoč imeli nekakšno industrijsko bazo. Ki so jo komunisti uničili, sposobne ljudi pa pregnali. Zdaj pa jamramo.

Seveda, ne moremo biti kot Nemčija. Smo premajhni. Kar pa ne pomeni, da bi ne mogli imeti proračunskega presežka. Z malo pameti, seveda. Zakaj pa gre lahko dobro Luxemburgu, pa Monaku in še kakšni majhni državici? Zakaj se razvija Češka? Oz. se je, zdaj ... no, bomo videli.

[bc123a]
> [FIN-216611]
> Breiva je dobro napisal.
>
> Mene so doma naučili, da je moja usoda odvisna predvsem od mene ("se nič ne ponucaš!" je rekla mama, kadar sem jamrala, da je kaj težko narediti in da ne morem). So rekli, da ne smem biti sleparska in drugih izkoriščati, po drugi strani pa se ne smem pustiti izkoriščati drugim.
>
> Tako mi je tuje razmišljanje, da je za kaos v obrobnih evropskih državah, kjer predvsem častijo hedonizem in lenobo, kriva neka Nemčija. Tudi ni Nemčija kriva, če v teh deželah ne znajo izkoristiti potencialov, ki jih imajo na voljo - oz. se jim ne ljubi.

Znanje makroekonomije: cvek
Razumevanje procesov v evroconi in valutnih unijah na splosno: cvek

+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++

T eoretično znanje: zadostno

Praktično znanje: cvek

No, poglej, v svoji dolgi povestici si povedal samo to, da se vsaka španovija podere, če se sklepa na osnovi laži in fige v žepu. A zdaj je pa po tvoje Hans kriv, da je tisti Ioanes al kaj že sklenil dogovor s prevaro?

Da ne dolgovezim: vsak dogovor med odgovornimi partnerji se prilagaja življenjskim razmeram. Če en član skupine goljufa, ga je treba opomniti in če se ne poboljša, je taka španovija blizu konca. Če se pa enemu od udeležencev dogovora kot greh očita to, da je bolj spreten, je pa to neumno. Mar bi se učili od njega. Pika.

[FIN-216611]
No, poglej, v svoji dolgi povestici si povedal samo to, da se vsaka španovija podere, če se sklepa na osnovi laži in fige v žepu. A zdaj je pa po tvoje Hans kriv, da je tisti Ioanes al kaj že sklenil dogovor s prevaro?

Da ne dolgovezim: vsak dogovor med odgovornimi partnerji se prilagaja življenjskim razmeram. Če en član skupine goljufa, ga je treba opomniti in če se ne poboljša, je taka španovija blizu konca. Če se pa enemu od udeležencev dogovora kot greh očita to, da je bolj spreten, je pa to neumno. Mar bi se učili od njega. Pika.

Uspel si popolnoma ignorirati poanto. Ni vazno, kdo ima PRAV, vazno je, ali se dovolj sodelujocim sodelovanje splaca.

Ce bo nemcija pretiravala, se bo ostalim sodelovanje vedno manj splacalo. To je fakt. Na koncu bo na skodi (in to velikanski) TUDI nemcija.

Tako kot hans iz te skupine otrok: lahko poje sedaj manj bombonov, tudi ce bi bilo PRAV da jih poje vec, saj so se ostali STRINJALI z dogovorom. AMpak ce je Hans pameten, jih bo rajsi pojedel manj kot bi jih lahko, da drugi ne bodo obcutili kooperative kot breme, namesto kot korist.

Jebemo, pa kako tezko je to razumeti?

[bc123a]
> [FIN-216611]

Mimogrede, to je tudi razlog, zakaj ne morejo biti jugoeu drzave kot Nemcija, ker pac nimajo njene industrijske baze in je pac tezko tupiti, da naj poskusijo biti kot nemcija, ce se pa nemcija slepa na "staro" industrijsko infrastrukturo. Nemski Google? NO way.

++++++++++++++++++++++++++++++++++

Start up-i:
V Nemčiji jih je gotovo 100 krat več, kot pa v Sloveniji in drugih jugoEU-državah.

Nemcija se slepa na "staro" industrijsko infrastrukturo:

A tebi ni jasno, da so Nemci po WW2 začeli z nule, saj so jim Rusi in Američani odpeljali večino strokovnjakov in tudi proizvodne zmogljivosti. Moskviö je bil kopija predvojnega Kadeta, samo precej slabši.

Kje pa so slovenski socialistični giganti kot: Iskra, TAM, Metalna, Hidromontaža, Elektrokovina, Litostroj, Meblo, Brest itd. Zakaj se pa Slovenija ne šlepa na tej industrijski bazi?

E moj dragi, malo premešaj tvoje bonbončke, pa boš morda rešil zagonetko.

[bc123a]
Tako kot hans iz te skupine otrok: lahko poje sedaj manj bombonov, tudi ce bi bilo PRAV da jih poje vec, saj so se ostali STRINJALI z dogovorom. AMpak ce je Hans pameten, jih bo rajsi pojedel manj kot bi jih lahko, da drugi ne bodo obcutili kooperative kot breme, namesto kot korist.

ali ce zasucemo takole...

uporabnik se je z registracijo uporabniskega imena strinjal, da se mu posilja poslovno jutro financ.

in sedaj pizdi, kaksne svinje so finance, da mu to nepozvano in kar same od sebe posiljajo.

kaj je zmagovalna strategija: prepricevati uporabnika, da on nima prav, ker dejansko nima prav, possibly vse do sodnega spora - ali mu pac stvar izklopiti in vsi zivimo dalje?

principle oriented vs. goal oriented ... clovek bi mislil, da je to problem nemske politike, dokler ne bi pogledal v slovenijo :)

Na spletu je dosti - meni se zdi resnih - besedil o tem, da je državni trgovinski deficit ali suficit nepomemben. Merkantilizem ozirom kopičenje trgovinskih presežkov držav in je za državljane in gospodarstvo slabo. Če Nemčija za evre izvaža stroje in avtomobile, dobi za to dolarje in jene, ki jih potem porabi za vlaganje v tujino ali nakup tistega kar se potrebuje in je poceni. Kriviti neko državo za to, da preveč izvaža je v tem kontekstu nesmiselno. O tem je pisal tudi že Frederic Bastiat leta 1840 v knjigi Lekcije ekonomije.

Kaj to sploh še drži? Ali drži tudi znotraj EU, ali tu prihaja do alokacije bogastva iz revnih držav v bogate? Če je prodajanje dobro, kupovanje slabo, potem proste trgovine ni in ne profitirata vedno obe strani.

Trgovinske vojne so pripeljale do pravih vojn in do gospodarskih kriz. Kaj je s tem. Te teorije še držijo? Jih Američani še razumejo?