[mataj]
> [miha00]
> Seveda, kakorkoli obrneš, je prekerec na slabšem.

Na splošno velja da greš na svoje (se pravi da postaneš freelancer oziroma podjetnik) takrat, ko lahko upravičeno pričakuješ 50-100% večji prihodek. Toliko je čez palec vredna zaposlitvena varnost.

Teorijo poznam. Še bolje pa poznam slovensko prakso podjetij, kjer zadnja leta niti ne skrivajo več, da "zaposlujejo" samo študente, s.p.-je oziroma na avtorsko ali podjemno pogodbo. To napišejo že kar v oglas. In ne, niso to začetniška dela z vključenim kuhanjem kave, ampak je potrebno znat to in ono, pa še minimalno dva tuja jezika, medtem ko razgovor vodi oseba, ki niti osnovnih funkcij Worda ne pozna.

Ogromno s.p.-jev ni šlo "na svoje" zaradi dela z več naročniki, ampak zato, ker so v to prisiljeni s strani "delodajalca". Opravljajo pa 8-urni šiht v njegovih prostorih. In ti nimajo 50 % večji dohodek kot redno zaposleni, v večini so še na slabšem.

Dvojni post

[miha00]
Ogromno s.p.-jev ni šlo "na svoje" zaradi dela z več naročniki, ampak zato, ker so v to prisiljeni s strani "delodajalca". Opravljajo pa 8-urni šiht v njegovih prostorih. In ti nimajo 50 % večji dohodek kot redno zaposleni, v večini so še na slabšem.

Prikrito nižanje plač.

ja odvisno kaj delaš, očitno nisi zanimiv, ni ti družba kriva, prični iskati napake pri sebi, do takrat ko to spoznaš, pa najdi še second job...pa bo več denarja...ali pa si eden tistih modelov, ki bi imel službo, kjer efektivno delaš 4 ure, imeti vse ugodnosti, prosti čas....tega pa ni več,.....je bilo v jugi, po kateri se tako pljuva....sedaj pa smo v demokraciji, kapitalizmu....saj smo to hotel a ne...

[payme]
ja odvisno kaj delaš, očitno nisi zanimiv, ni ti družba kriva, prični iskati napake pri sebi, do takrat ko to spoznaš, pa najdi še second job...pa bo več denarja...ali pa si eden tistih modelov, ki bi imel službo, kjer efektivno delaš 4 ure, imeti vse ugodnosti, prosti čas....tega pa ni več,.....je bilo v jugi, po kateri se tako pljuva....sedaj pa smo v demokraciji, kapitalizmu....saj smo to hotel a ne...

Tipičen odgovor, verjetno s strani nekoga, ki ima lepo postlano. Seveda sem sam popolnoma nesposoben, itak. Kaj pa če ti povem, da sem opravljal enako delo kot redno zaposleni 50-letnik, ki je imel 1.500 € neto plače? S tem, da sem to enako delo opravljal bistveno bolje in hitreje, plačali so mi pa 700 € honorarja? Tudi če ti naštejem še nekaj podobnih primerov, mi, predvidevam, itak ne boš verjel. O tem, kako sem nesposoben in kako so nesposobni moji kolegi in kolegice, ki so prekerci, pa poslušam s strani starejše generacije, ki itak ne ve, kaj pomeni res delati, ali pa s strani mojih vrstnikov, ki so jim službe za nedoločen čas zrihtali starši.
Tudi second job lahko najdem v trenutku. Brez problema. Fora je samo v tem, da ne bo plačan. Bo za "izkušnje" ali, če bom imel srečo, za 200 € na črno, delal bom pa kot črna žival, petke in svetke.

Lahko mi očitaš, da sem se slabo prodal, če sem delal za 700 € honorarja, in imel boš prav. Vendar če tega ne bi sprejel jaz, bi se našel pa drug Miha, ki bi delal za 600 € ali celo zastonj, za tako opevane izkušnje. In pri tem sposobnost sploh nima nobene veze. Redno zaposleni s 1.500 € neto je od vseh teh prekercev še najmanj sposoben. Ampak on je tam zacementiran, prekerec je pa smet.
In da ne bo pomote, podobne anomalije sem videl tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju. Tako da me sedanja gospodarska situacija niti malo ne preseneča.

Totalno sprevržena je recimo ideja o prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju. Mladim so vstop onemogočili, ne glede na sposobnosti. Ven mečejo tudi tiste (spet gre večinoma za mlajše), ki jim poteče pogodba za določen čas. Notri pa ostajajo zaposleni iz časa socializma, ki komaj znajo prižgati računalnik. Ideja o prepovedi zaposlovanja je populistično všečna, po drugi strani pa ohranja delovna mesta najbolj nesposobnih, mlade pa pošiljajo v tujino. Dolgoročno to vodi v katastrofo.

Se strinjam s teboj. Zdi se mi, da smo takšni situaciji, kjer je pomembno, da imaš delo oz. službo in se je držiš z vsemi rokami.

Primer, da je 100.000, pa vidiš nekega tipa, ki ni kvalificiran in ima srečo, da ima job, da lahko pometa cesto. Tudi če si 3x doktor in če bi pometel 5x več ceste kot on ne boš dobu onega joba, da boš pometu cesto, ki ga ima on. To deo je že rezervirano, pogača je že razrezana ipd.

V teh časih se mi zdi, da je pritisk na razpisana delovna mesta IZJEMEN. Izjemen v tem smislu, da vsak uporabi vse zveze, ki jih ima ali jih nima, da se nekam prerine. Tako se mi zdi, da je večino razpisov v raznih velikih korporacijah že vnaprej oddanih. Kar objavljajo razne kadrovske agencije in kar se grejo javnih objav je pa več ali manj PR.

Tako, da po svoje si lahko hvaležen, da ti je sploh uspelo ustvariti kakršnekoli prihodke, po drugi strani se pa še toliko izobrazi in bodi previden, da se ne zapečeš s kreditom. Kredit v teh razmerah za stanovanje je po mojem preveč tvegano, ker glede na razmere, se morajo zadeve občutno poceniti.

Primer, ki sem ga opisal zgoraj, ni od danes ali včeraj, je star že kar nekaj let. Mladi in nesrečneži brez vez so podobne zgodbe doživljali celo v času gospodarske rasti, sicer bolj izrazito le v nekaterih panogah. Do danes pa se je ta praksa že množično uveljavila.

Zato sem tudi začel z razlago, zakaj bi jaz vedno iskal le SLUŽBO in ne dela. Ker z DELOM sem imel same težave - ogromno dela, nič ali zelo malo plačila, diskriminacija (kar sem že opisal zgoraj). Kakovost opravljenega dela ni igrala nobene vloge.

Jaz sem tudi verjel mantri, da je potrebno iskati delo. :) Delo že, če si s.p. in se prodajaš na trgu. Če pa si v kakršnikoli korporaciji, kjer delo oz. rezultati dela in nagrada niso povezani, si nakoplješ samo težave in frustracije, če išeč delo. Korporativni svet je tudi v Sloveniji nesposoben povezati sposobnosti, prizadevnost, inovativnost, doprinos in eventuelno motiviranje in nagrade.

Težava pa je v tem, ker večina deležnikov, vključno z avtorico članka in ostalimi HR agencijami, tega ni sposobna videti in niso sposobni vzpostaviti sistema meritokratcije in pozitivnega nagrajevanja. Če ti rata najti košček pod soncem, kjer boš delal nekaj koristnega, kjer bo keš odvisen od tega koliko in kako si naredil, si po svoje lahko srečen.

[gsavli]
> [miha00]
>
>
> Totalno sprevržena je recimo ideja o prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju. Mladim so vstop onemogočili, ne glede na sposobnosti. Ven mečejo tudi tiste (spet gre večinoma za mlajše), ki jim poteče pogodba za določen čas. Notri pa ostajajo zaposleni iz časa socializma, ki komaj znajo prižgati računalnik. Ideja o prepovedi zaposlovanja je populistično všečna, po drugi strani pa ohranja delovna mesta najbolj nesposobnih, mlade pa pošiljajo v tujino. Dolgoročno to vodi v katastrofo.

to je seveda absolutno res.

tale prepoved zaposlovanja v JS je en tak ad hoc ukrep, ki je spet voda na mlin negativni selekciji. kar mi potrebujemo, je easy hire easy fire delovna zakonodaja in fleksibilnost delovnih mest.

Itak, da tega ne bomo doživeli, imamo raje dvojen trg dela - en za starejše in mlade izbrance, drug pa za mlade in nesrečneže. Sposobnost ni pomembna.

Kar nekaj mojih kolegov ima "prisilni" s.p., kar pomeni, da so navadni delavci, ki opravljajo 8-urno (ali več) delo za enega delodajalca oziroma naročnika. S.p.-jevca redno zaposleni starejši sodelavci obravnavajo nižje, ker ni "pravi" zaposleni. Imajo tudi mišljenje, da ta mladi že ne more biti kaj prida, če ga nihče "redno" ne zaposli.
Kako boš potem od takih ljudi pričakoval, da bodo podprli kake spremembe?

Zakaj bi starejši in varno zaposleni sploh kaj spreminjali? Njim je super, mlade pa okoli prenašajo in jim tupijo, da nimajo dovolj znanja, izkušenj, sposobnosti. Karkoli bo ta mladi človek naredil, nikoli ne bo dovolj, nikoli. Ker je to le fama, s katero pretežno starejša generacija varuje svoj varen vrtiček.

Dolgo je bilo popularno, da se mlade tlači z idejo, da nič ne znajo. Zdaj jih pa kar odkrito pošiljajo v tujino.

ja si vse povedal, sedaj je nekdo s službo kriv, da ti ne zaslužiš toliko kot on...ej to mi gre na k....tipično slovensko, sprejmeš delo, dogovoriš se za plačilo in delaš, in kaj potem, potem te na lepem začne skrbeti, koliko dela tisti, ki je tam redno zaposlen, koliko dobi......ej kaj te boli, naredi tisto za kar si se dogovoril, in fertik....sam si sprejel delo in ne vem v čem je smisel da se obremenjuješ z drugimi....a ja slovenceljstvo in fovšija....in ponavadi so taki jamrači...potem še 10 x slabši, če dobijo pogodbo za nedoločen čas...sploh pa če si mlad ne vem kje imaš logiko da v javnem sektorju ustvariš kariero....razen če se pri 50 letih ne vidiš tako udobno kot tisti, ki mu sedaj zavidaš...ponavadi, tisto kar kritiziraš, si potihem želiš....ali občuduješ..