+
Hvala za odgovor.
Starejšo verzijo Poezij sem podaril prijateljici nekaj let nazaj. V "Poezije Doktorja Franceta Prešerna", 1952, VUI. letnik, Prešernova knjižnica, Ljubljana, str. 15 je "sinov sloveče matere". Kolikor se spomnim pa je imel Miklošič tudi kar nekaj pripomb čez Zdravico. Spomnim se, da nam je profesorica v osnovni šoli nekaj razlagala okoli tega. Virov nimam več, zato ne bom trdil kako se je vse skupaj odvijalo in ti dam prav.

sl.wikipedia.org/wik...a_Serajnik

+
Takoj mi je padlo v oči

Danes zveni najbolj vulgarno beseda kurbica, ki pa v Prešernovem času očitno ni imela tako nizkega statusa, sicer ne bi izrazov iz te besedne družine uporabil tudi na drugih mestih,74 npr. v pesmi Od kralja Matjaža:


Tam leži per belim dnevi
Kralj Matjaš kurbir kraljevi.
[...]

"To mi v glavo iti neče,
Bežat' z doma zavolj žene,
Žene, kurbe nepoštene."75

[Miran77]
... bil je vitez Fran pl. Miklošič.

Ta tvoj vitez je leta 1846 cenzuriral Prešernovo Zdravico! Cenzuriral, ne lektoriral. Verjetno za to, ker se je bal, da bo tako kot je onemogočila njegov program Zedinjene Slovenije. Vseeno je bilo to strahopetno dejanje. Miklošičeva Zedinjena Slovenija se vseeno ni uresničila, je pa bila podlaga za kasnejšo združitev Slovencev v okviru Jugoslavije.

Toliko o tem, da smo bili Slovenci vedno le narod hlapcev, delavcev in kmetov. Prav je, da se to zgodovinsko komunajzarsko-pangermansko laž enkrat razkrinka.

Da smo bili Slovenci država pred vsemi "bratskimi" narodi v času, ko so bili oni še plemena, ve vsak izobraženec. Zakaj ti nasedaš propagandi južnjakov o narodu hlapcev? Se ne zavedaš kdo si? Nimaš v žilah plemenite slovenske krvi?

Je pa (Janša) s svojo politično opcijo nedvomno storil veliko za to, da smo Slovenci sploh začeli svojo polpreteklo in starejšo zgodovino obravnavati brez komunajzarskih plašnikov pred očmi.

Res smo ubogi na duhu zaradi sedemdesetletne tlake pod komunisti, če ti je šele Janša odprl oči. Tujci in tisti, ki smo bili dalj časa v tujini vemo, da je Butalc (tako nas je videl Miličinski; tujec, ki je obvladal slovenski jezik in ga imel rad bolj od marsikaterega Slovenca) vsak, ki se trmasto drži svojega zapečka.

Zadnje čase so tvoji prispevki slabi, da pričenjam dvomiti, da si to ti. Ali pa se ti je kaj hudega storilo, da je začasno (upam) zameglilo tvoj sicer briljantni um.

[odlocno]
He,he tam nimajo pesmi Oče Janez ječmen seje tam na polju pri Ljubljan.
Moje so iz zasebne zbirke slavista, profesorja Mirana.

Kaj nam lahko kakšno celo objaviš? (Če ne, bom pa tudi razumel.)

Klinček lesnikov poznaš? :)

Ti kurva prekleta,
kako si napeta,
od drugih dobiš,
pa mene dolžiš.

---

Ena taka kot ti
pa še vredna me ni
ki vsacga fukarja
nase spusti.

---

Kaj kurva tajiš,
da sama ležiš,
na zglavju se zna,
ležala sta dva.

---

Dečva Marjančica,
vzdigni gor jančico,
fantič pa suknico,
vtakni ga v luknjico.

---

Sem tipal, sem šlatal,
ne vem, kaj je blo,
al cucek al maček,
kosmato je blo.

---

Za kolen k pošlatam,
so same kosti.
"Gor viši pošlatej,
kjer voda frči."

Znane so tudi variacije na zgornjo, npr.:

Kaj šlataš kolena,
so same kosti.
Mal viši pošlatej,
kjer muca leži.

---

Itd ... :)

+
Hvala. hahahahha
Pred nekaj desetletji je krožila drobna knjižica "seksi" pesmic naših pesnikov.

www.mladina.si/10090...ske-pesmi/
lit.ijs.si/fuk.html

[RJSlo]
+
Hvala. hahahahha
Pred nekaj desetletji je krožila drobna knjižica "seksi" pesmic naših pesnikov.

www.mladina.si/10090...ske-pesmi/

Na Mladini strani ti piše: "Leta 1981 je v precej neugledni zbirki Žepna knjiga pri Cankarjevi založbi izšla rumena knjižica z naslovom Klinček lesnikov, v kateri je Marko Terseglav, profesor slovenščine in primerjalne književnosti, strnil 147 pornografsko obarvanih pesmic, povečini štirivrstičnic, ki so med ljudstvom krožile v Prešernovem stoletju, in prispeval referenčno študijo Kvantarske pesmi v slovenskem ljudskem izročilu."

Knjižico še vedno lahko najdeš v kakšnem knjižnem antikvariatu. ;)

[tasilo]
> [odlocno]
> He,he tam nimajo pesmi Oče Janez ječmen seje tam na polju pri Ljubljan.
> Moje so iz zasebne zbirke slavista, profesorja Mirana.

Kaj nam lahko kakšno celo objaviš? (Če ne, bom pa tudi razumel.)

Že lahno guglanje, mi je dalo tole www.genspot.com/blog...iscum.aspx
in tole forum.feri.uni-mb.si...sts&t=2134
Bo?

France Prešeren - DOMINUS VOBISCUM
ali Pesem o nesrečni Katri

Oče Janez ječmen seje,
tam na polju pr' Ljubljan',
mim' se vandrovček prismeje,
sam presveti Kozmijan.

Prav prijazno ga pozdravi:
''Kaj pa delaš Janez tu?!''
Janez pa je slabe volje:
''Kurc te gleda!'' reče mu.

''Kaj svetnika kurc bi gledal!''
reče sveti Kozmijan.
''Bom naredil coprnijo,
da bo svet v pokoro djan!''

.
.
.

Katra v grobu mir uživa,
moli zanjo, če s' kristjan.
''Vsega zla je pizda kriva!''
pravi sveti Kozmijan.

[odlocno]
> [tasilo]
> > [odlocno]
> > He,he tam nimajo pesmi Oče Janez ječmen seje tam na polju pri Ljubljan.
> > Moje so iz zasebne zbirke slavista, profesorja Mirana.
>
> Kaj nam lahko kakšno celo objaviš? (Če ne, bom pa tudi razumel.)

Že lahno guglanje, mi je dalo tole www.genspot.com/blog...iscum.aspx
in tole forum.feri.uni-mb.si...sts&t=2134
Bo?

France Prešeren - DOMINUS VOBISCUM
ali Pesem o nesrečni Katri

Oče Janez ječmen seje,
tam na polju pr' Ljubljan',
mim' se vandrovček prismeje,
sam presveti Kozmijan.

Prav prijazno ga pozdravi:
''Kaj pa delaš Janez tu?!''
Janez pa je slabe volje:
''Kurc te gleda!'' reče mu.

''Kaj svetnika kurc bi gledal!''
reče sveti Kozmijan.
''Bom naredil coprnijo,
da bo svet v pokoro djan!''

.
.
.

Katra v grobu mir uživa,
moli zanjo, če s' kristjan.
''Vsega zla je pizda kriva!''
pravi sveti Kozmijan.

Če brez kurca in brez pizde
bi bila slovenska vas,
ne fukljali bi med sabo
in bilo bi nam dogčas.
[op. T.] :)

---

Oprosti; spregledal sem, da si bil one iz zasebne zbirke, po katerih sem baral, že objavil nekaj komentarjev popreje. Opazil sem jih slepec šele kasneje ...

Je pa zabavno, da je genialni Dohtar v Očetu Janezu oporabil enako stopico kot v Nebeški procesiji :)

[odlocno]

Še moj poetičen preblisk, dokler je še odprta ta tema in se ne naveličaš poezije:

Sredi ničesar na obrobju časa,
že davno minula leta čaka,
da spomin toneč v praznino,
ne razblini oblike njenega stasa.

"- poglej ga tipa, vav, kako je krasen! -"

Mimogrede ... tole poznaš? Pa še v ušesa gre :)

www.youtube.com/watc...CY5hXJ2c_I
www.justsomelyrics.c...%29-Lyrics

Sicer pa je melodija stara italijanska viža (morda celo predvojna?). Pred 14 dnevi sem jo poslušal na smušišču v Italiji - slovensko besedilo se mi je pa samo pelo v glavi :)

Nekoč, že davno je davno tega,
sta Adam in Eva eno bila.
Iz enosti nov svet se porodi,
zato ena in ena sta srčna tri.

Hvala

Hej, to je prva pesem, ki se jo naučiš v pravi družbi, ali pa tisto Na Velko planino res dolga je pot.

V srednji šoli so nam, modelom iz dramskega krožka, nekoliko neprevidno in preveč zaupljivo zaupali program Kulturnega praznika na šoli. Deklamirali smo nekaj ljudskih iz Klinčka lesnikov, Ervina Fritza Pesem za v čitanko**, ..., nekateri so se muzali, drugi spogledovali ... V mislih smo imeli tudi Dominus vobiscum, pa smo sklenili, da je "predolga" (Takrat jo je bilo težko dobiti. Ni še bilo neta.) Za "piece de resistance" je šolski zborček, vokalno resda šibkejši od Primorskega okteta, začel peti Oštarija št. ... (s katero nas je bil "seznanil" oče od sošolca; stari je prepeval po nekih zborih pa to). Po drugi kitici je bila proslava prekinjena, mi pa smo se družno znašli pred ravnateljem. Ukor je bil seveda po difoltu najobveznejži, dasiravno nam ga je bilo dobiti zavoljo slovenske ljudske ali pak visoke kulture. No ..., po naravi stvari duhamorna proslava je naredila vtis in še nekaj časa se je po šoli govorilo o njej. Zaupali pa nam je niso nikoli več.


** Gotovo poznaš, morda bo pa še koga drugega zanimalo:

Ervin Fritz
PESEM ZA V ČITANKO

Kdor palček svoj sesa,
mu ga vtaknejo mrtvi prasici v rit.

Kdor si tička žuli,
mu ga bo kuzla odgriznila.

Kdor ga bo hlapcu v roke jemal,
ga bo zadel mrtvoud.

Kdor bo ata pa mamo pod kovtrom gledal,
mu bo grahast petelin oči izkopal.

Brez tička, mrtvouden in slep
bo šel po svetu in bo deseti brat.

Ljubka zgodbica.

Ja včasih je luštno blo, zdaj ni pa več tako,
včasih smo vince pil, zdaj pa gnojnico.

Ne, pesmi ne poznam; hvala ti zanjo.

Veliko je resnice, še več na svetu zmot;
v naravi je Človeka: duh vedno najde pot!


* Tudi Tebi hvala za "nostalgični" verz.

[tasilo]
Veliko je resnice, še več na svetu zmot;
v naravi je Človeka: duh vedno najde pot!


* Tudi Tebi hvala za "nostalgični" verz.

He,he.
Telo je šibko, hk, resnice ni,
nazaj telo si, močan duh želi.