Komunizem je kot karavana, ki se ravna po svoji najpočasnejši kameli. Hitrejše živali morajo čakati, dokler jih slabotnejše in počasnejše živali ne dohitijo.

Kapitalizem je dirka, zmaga najhitrejša in najmočnješa žival, navadno je to žival iz najboljšega hleva. Na slabotnejše se ne ozirajo.

Prava družbena ureditev bi si morala prizadevati, da sled najhitrejšemu in najpametnejšemu, hkrati bi pa morala poskrbeti za tiste, ki so zaostali in so čisto na koncu črede. Tako bi bil družbeni napredek močan in hiter, hkrati pa ne bi dopustili, da se znajdejo na robu preživetja in dogajanj tisti, ki niso zmožni dohitevati prve.

»sinove slovenske matere« prevedli v »sinove sloveče matere«
---------------------------------
Priznam , da tega nisem vedel. Vedno, ko smo kadarkoli peli Zdravico sem pel "sinove slovenske matere".....

www.hervardi.com/zdravica.php

Komu pervo zdravico
Napili bomo krog in krog?
Slovencov porodnico,
Deželo našo živi Bog.
Brate vse,
Kar nas je
Sinov slovenske matere!

Fran Miklošič, slavist, predvsem pa eden od tvorcev slovenske politike 19. stoletja.

S to "poslanico" je Jansa dosegel dno, pa smo mislili da nizje ne gre...

No, mislim da bo kmalu se presegel samega sebe, glede na govord mu ne zmanjkuje le casa,ampak tudi razuma.

Ena od zelo slovečih mater je recimo mamca kokoširjeva
misel mi hiti tudi na tisto jeklinovo, pa na tisto, ki ima mačke
pa na tisto slobodanko hribarjevo, samo, ne vem iz katerih hribov je ona doma
pa imamo kar nekaj obetajočih "slovečih" v neki instant PS SRB stranki....

Bravo JJ, dobro povedano! Dovolj skrivalnic.

Ni bil "samo" Fran Miklošič, bil je vitez Fran pl. Miklošič.

Jep, bil je plemič, gospe in gospodje. V 19. stoletju. In bil je Slovenec.

Toliko o tem, da smo bili Slovenci vedno le narod hlapcev, delavcev in kmetov. Prav je, da se to zgodovinsko komunajzarsko-pangermansko laž enkrat razkrinka.

Z Janšo se strinjam v večini ideoloških in kulturoloških točk in delim podoben pogled na obravnavo slovenske zgodovine. Tisto, kar mi pri njem ne paše, je prevelika doza paranoje in cinizma, kakor tudi slaba izvedba njegovih "liberalnih" ekonomskih politik.

Je pa s svojo politično opcijo nedvomno storil veliko za to, da smo Slovenci sploh začeli svojo polpreteklo in starejšo zgodovino obravnavati brez komunajzarskih plašnikov pred očmi.

[odlocno]
Komunizem je kot karavana, ki se ravna po svoji najpočasnejši kameli. Hitrejše živali morajo čakati, dokler jih slabotnejše in počasnejše živali ne dohitijo.

Kapitalizem je dirka, zmaga najhitrejša in najmočnješa žival, navadno je to žival iz najboljšega hleva. Na slabotnejše se ne ozirajo.

Prava družbena ureditev bi si morala prizadevati, da sled najhitrejšemu in najpametnejšemu, hkrati bi pa morala poskrbeti za tiste, ki so zaostali in so čisto na koncu črede. Tako bi bil družbeni napredek močan in hiter, hkrati pa ne bi dopustili, da se znajdejo na robu preživetja in dogajanj tisti, ki niso zmožni dohitevati prve.

***** Pravičnost za vse. Če (ko) boš kandidiral za - najbolje da kar za predsednika vlade, dobiš moj glas :)

[Miran77]
Ni bil "samo" Fran Miklošič, bil je vitez Fran pl. Miklošič.

Jep, bil je plemič, gospe in gospodje. V 19. stoletju. In bil je Slovenec.

Ja, in bil je med drugim tudi avstroogrski vladni cenzor. Tisti cenzor, ki je prečrtal eno od kitic Zdravljice in torej krivec, da besedilo naše zdajšnje himne ni bilo objavljeno v prvi izdaji Poezij.

Svet ni samo črn, niti samo bel.

Moja pozicija: bolj kot levi fašisti mi gredo na jetra desni komunisti.

Prvo je treba povedati sledeče: v normalnih državah slavijo ljudi glede na njihov datum rojstva. Le v Sloveniji pa po dnevu smrti. In zakaj. Če se ne motim je bil rojen 2 decembra, kar je preveč blizu prazniku avnoja (29 in 30 november). Zato raje 8 februar.
Pa še eno zanimivost. Prešeren ni napisal Zdravljice ampak ZDRAVICO (glej NUK-kjer hranijo original). Le komu je v interesu potvarjanje zgodovine?

Hvala Danda.
Nisem uspel dokončati sporočila, zato sem objavil kar nedokončanega.

Želel sem dopisati, da je Prešernovo Zdravljico cenzuriral prav Miklošič, ki ni dovolil objave četrte kitice. Veliko je še pesnikov in drugih Slovencev, ki jih skrivamo, kot da se jih sramujemo, recimo Balantiča.

"V ognju groze trepetam," je napisal, so bile to slutnje prezgodnje smrti?
Ta njegova pesem, me najbolj spominja na današnje dni.

Ti Gospodar si duše in živali!
Ah, duša, v gobavih dlaneh zlatnik,
v dlaneh, ki krči skopi jih bolnik,
Ti čakaš, da iz njih se zakotali.
Kdaj še so za Gospoda Te priznali,
ljubezen, sen o sreči, groze krik —
vendar me mami svobodni Zvodnik,
da padam kot pod kamenjem drhali.
Pomagaj, milosti naloži jarem,
brez Tebe ni mi pomoči, Gospod,
kako naj sam Zvodniku glavo starem?
Pritisnem usta naj na rob posod,
ki še diše po Tebi, Vinu starem,
s poljubom težkim snubiš me povsod!

Popotnica

Naj še enkrat se zgubim
v vranje ti oči in lase,
naj v dlaneh se umirim
kot metulj v tišini jase.

Ne odreci ust medice
in ne mešaj je s solzami,
naj ne bo ti temno lice
kakor jelša nad vodami!

Smej se, ko bom šel od tod,
da popotnica bogata
bo spomin in moč za pot,
ki spet vodi ti pred vrata.

Prošnja za besede

Srca se je dotaknil večni smeh
kipečih juter in otrok ihtenje
in smrt dreves in klatežev življenje
in klic Tvoj rožni v dnevih in nočeh.

Pomagaj mi, besed mi svetlih daj,
besed, ki kakor vino se iskrijo,
ki molijo Te kot pomladni gaj!

Jaz pa bom vedno Tebi pesem pel
in kadar moji zvoki dozorijo,
pri Tvojih bom kolenih obesedel!

Da ne bo zamere, pa še ta venček Prešernovih "kroftnih" pesmic:

Kamerca Cirkvica, Lub'ca Altar,
Cuziki Bukvice, Francel pa Far.

Dékle, na obrazu
ti rož'ce cveto,
srečen bo oni,
ki trgal jih bo.

Ne maram za naše,
so slabe krvi,
mam rajši Taljane,
k' jim boljši stoji;
šla bom na Laško,
v mesto Turin,
prinesla bom "mačko"
nazaj brez kocin.

Le me še, le me še,
Potlej bom spala;
Če pa ne, če pa ne,
Drujga bom zbrala!
Celo noč péla
Strunica,
Zjutraj pa vstala
Kurbica!

Sinov Slovenske matere . Bravo JJ , veliki sin Slovenskega naroda.

[RJSlo]
»sinove slovenske matere« prevedli v »sinove sloveče matere«
---------------------------------
Priznam, da tega nisem vedel. Vedno, ko smo kadarkoli peli Zdravico sem pel "sinove slovenske matere".....

www.hervardi.com/zdravica.php

Komu pervo zdravico
Napili bomo krog in krog?
Slovencov porodnico,
Deželo našo živi Bog.
Brate vse,
Kar nas je
Sinov slovenske matere!

Kdo je "prevedel" »sinove slovenske matere« v »sinove sloveče matere«? Da ni mogoče stvarnik te umazane zarote kar pesnik sam? Ta njegov "velegreh" je viden že kar v drugem rokopisu pesmi iz leta 1844 (ki ga tudi hrani NUK). Objavljeno tudi na strani, ki jo sam citiraš: www.hervardi.com/ima...ica005.jpg

In vse od prve objave te pesmi (1848) stoji tam "sloveča mati". Po pesnikovi volji. sl.wikisource.org/wi...Zdravljica

Pa ne misliti, da Vrhovni Desni Komunist teh dejtev ne pozna. Ampak ta dejstva se ne skladajo z njegovo večno paranojo o zarotah.

Toliko slabše za dejstva....

[ortelius]
> [RJSlo]
> »sinove slovenske matere« prevedli v »sinove sloveče matere«
> ---------------------------------
> Priznam, da tega nisem vedel. Vedno, ko smo kadarkoli peli Zdravico sem pel "sinove slovenske matere".....
>
> www.hervardi.com/zdravica.php
>
> Komu pervo zdravico
> Napili bomo krog in krog?
> Slovencov porodnico,
> Deželo našo živi Bog.
> Brate vse,
> Kar nas je
> Sinov slovenske matere!

Kdo je "prevedel" »sinove slovenske matere« v »sinove sloveče matere«? Da ni mogoče stvarnik te umazane zarote kar pesnik sam? Ta njegov "velegreh" je viden že kar v drugem rokopisu pesmi iz leta 1844 (ki ga tudi hrani NUK). Objavljeno tudi na strani, ki jo sam citiraš: www.hervardi.com/ima...ica005.jpg

In vse od prve objave te pesmi (1848) stoji tam "sloveča mati". Po pesnikovi volji. sl.wikisource.org/wi...Zdravljica

Pa ne misliti, da Vrhovni Desni Komunist teh dejtev ne pozna. Ampak ta dejstva se ne skladajo z njegovo večno paranojo o zarotah.

Toliko slabše za dejstva....

Ti si zagotovo policaj, ker znaš pisat, brat pa ne.

Res je, razkrinkal si me.

Vinko G., prvi Hopcefizelj

V skupino še vedno "nezaželjenih" spadamo še pisatelji, ki pišemo knjige o zamolčanih dejstvi polpretekle zgodovine.Tudi založniki se nas bojijo. Zato po večini pišemo v samozaložbi.
Imam izkušnjo z knjigo "Kraj prišlekov", ki se tiče najzanimivejšega kraja na Slovenskem, Strnišča- Sterntala- Kidričevega. Ministrica za kulturo Rihtarjeva, je še k prošnji za pomoč zahtevala recenzijo, ki je realno napisana, da je potem pomoč kulturnega ministrstva zavrnila.

Pa še en problem nas "alternativne pisce" tare, ko ponujamo knjige še "vedno rdečim knjižnicam". Imam primer z takšno knjižnico pred leti v Mariboru , ki je vzela samo izvod za oceno(beri cenzuro),a ima 18 podružnic. Nato pa so po podružnicah kot recimo Ribnica na Pohorju izvedeli zanjo,(opisoval sem namreč povojni gulag očeta, ki je moral tam konji voziti hlodovino v dolino k železnici) a knjiga v Mariboru je zaradi prometa morala že iti na razhod. To so mi povedali tamkajšnji bralci, ki so čakali nanjo in so končno izvedeli za moj naslov, da sem jim potem knjigo podaril.

[neyamikan]
Pa še eno zanimivost. Prešeren ni napisal Zdravljice ampak ZDRAVICO (glej NUK-kjer hranijo original). Le komu je v interesu potvarjanje zgodovine?

Khmm ..., na faksimilu, ki ga ravnokar gledam, z Dohtarjevo pisavo piše Zdravljica. In na koncu naslova je pika.

lit.ijs.si/pres_ap.html :)

[tasilo]
lit.ijs.si/pres_ap.html :)

Vsa cast dr. Presernu , tudi za ostale pesmice .....

Haha, dobre stvari je treba širiti, Odločno. Danes je pa sploh dan za poezijo, povsod, tudi na tem forumu. Bom še jaz dodala en sonet od M. Jesiha, ki za razliko ne govori ne o sreči in ljubezni in ne o trpljenju in svobodi in kar je takih hrepenenj, ampak opiše en čisto navaden dan v življenju pesnika. Saj so skoraj vsi naši dnevi navadni.

Ves dan sem živel. Najprej sem zarana
pogledal, kaj se včeraj je spisalo
(ukrotil patos: strast se piše z malo),
šel ven, koder vrvela je Ljubljana,

na trgu videl lepe ženske mlade,
kupil sardele, jih doma zalil,
avtor postal kozarčku marmelade,
bral in podremal in se zbudil živ

in živel še naprej.Proti večeru,
kakor sem bil se pravi čas nameril,
sem krog vratu zadrgnil si kravato,

se nadišavil in odšel v teater.
Komad je bil puščoben in neslan.
Spil šardonejček. Živel sem ves dan.

www.hervardi.com/zdravica.php

Preberi.

[ortelius]
Moja pozicija: bolj kot levi fašisti mi gredo na jetra desni komunisti.

Tule pa nekaj ne gre skupaj. Levi fašisti in desni komunisti so vendar isti ljudje. Prej so bili v Zvezi komunistov, sedaj so v SDS. Pa ja ne misliš, da je Janša edini tak?

[5-RA]
www.hervardi.com/zdravica.php

Preberi.

Poznam ...

Pri Hervardijih me od nekdaj strahotno moti, da jih je en sam gobec Slovenije, slovenščine in slovenstva, slovničnih in jezikovnih napak v njihovih besedilih pa kar mrgoli ... Sramota, blamaža in šlamastika! Tako jim pada verodostojnost, jemljejo si jo sami. Tovrstna besedila morajo biti slovnično in jezikovno brezhibna in neoporečna. Obvezno lektorirana! Amen!

[zigamalek]
S to "poslanico" je Jansa dosegel dno, pa smo mislili da nizje ne gre...

No, mislim da bo kmalu se presegel samega sebe, glede na govord mu ne zmanjkuje le casa,ampak tudi razuma.

Torej s čim se v poslanici ne strinjaš?

ej, jaki Slovenec si ti, ce ne ves kdaj se je rodil nas France - 3. decembra namrec. drugic bodi raje tiho, preden kaj zines.

bolj kot datum je pa pomemben dejanski odnos do Preserna - ta vlada s svojo hordo neizobrazenih, nekulturnih ponarejevalcev in laznivcev zagotovo nima primernega odnosa, sploh, ker nam vedno znova prodaja kitio z bogom... velicina Preserna je ravno v tem, da je tudi v casu, ko je rasel avstrijski centralizem in zatiranje narodovega razvoja, prepoznal kaj je res pomembno v tem svetu - mir med vsemi narodi! Zavedal se je, da tudi ce se tako slavimo Slovenijo, nam v primeru vojne v blizini to ne pomeni cisto nicesar, in da je za Slovenijo najboljse da zivijo vsi anrodi v miru. V prvi in drugi vojni se je to lepo pokazalo - poleg stevilnih zrtev na slovenski strani, sta povzrocili tudi razkol naroda, kar je najhujse kar bi si tudi Preseren predstavljal (to se je konec koncev tudi dogajal v nejgovem casu, spomni se na crkarsko pravdo).

Bodimo zato boljsi od ostalih narodov, in se se naprej zavedajmo da je le mir in sloznost med narodi najboljse kar lahko doleti tudi Sloveniji, saj smo bili od nekdaj tesno vpeti v svetovno (oz. vsaj evropsko) dogajanje.

Ivan Jansa tega seveda ne bo nikoli dovzel - razen ce mu bo pomagalo na njegovi politicni poti.

LP

Poglej si sliko

www.hervardi.com/ima...ica001.jpg
ali pa
sl.wikipedia.org/wik...kopis1.jpg

pa si preberi.

Kar se tiče datuma: na strani www.preseren.net/slo...rostvo.asp lepo piše, da je bil rojen 2 in krščen 3 decembra. Večina pa šteje, da je datum rojstva 3 december, kot je tudi dan krsta. Potrebno pa je vedeti, da krst na dan rojstva je samo takrat (običajno) kot je novorojenček zelo slab in se ne pričakuje, da bo preživel.

Preberi si celotno pesem Zdravica iz leta 1844 necenzurirano in potem govori.
Glede razkola naroda se je žal začel že za časa Prešerna. Boj med Slovenci za Avstrijo, Jugoslavijo (takrat Ilirijo) in samostojno Slovenijo. In ta boj je še danes viden, ker se ni končal. Pa poglej včerajšnje proteste. S tem, da so vstajniki pustili prvč doma Jugo zastave.

Mir med narodi bo samo takrat, ko to ne bo več dobičkonosno. Do takrat pa je to samo ideja o bratstvu in enotnosti oziroma mednarodni socializem. Kam nas je to pripeljalo in za kakšno ceno pa vemo.

Hribarjeva, Spomenka Diklić, je Srbkinja iz Beograda. Toliko v vednost.

He,he tam nimajo pesmi Oče Janez ječmen seje tam na polju pri Ljubljan.
Moje so iz zasebne zbirke slavista, profesorja Mirana.

[danda]
Haha, dobre stvari je treba širiti, Odločno. Danes je pa sploh dan za poezijo, povsod, tudi na tem forumu. Bom še jaz dodala en sonet od M. Jesiha, ki za razliko ne govori ne o sreči in ljubezni in ne o trpljenju in svobodi in kar je takih hrepenenj, ampak opiše en čisto navaden dan v življenju pesnika. Saj so skoraj vsi naši dnevi navadni.

Ves dan sem živel. Najprej sem zarana
pogledal, kaj se včeraj je spisalo
(ukrotil patos: strast se piše z malo),
šel ven, koder vrvela je Ljubljana,

na trgu videl lepe ženske mlade,
kupil sardele, jih doma zalil,
avtor postal kozarčku marmelade,
bral in podremal in se zbudil živ

in živel še naprej.Proti večeru,
kakor sem bil se pravi čas nameril,
sem krog vratu zadrgnil si kravato,

se nadišavil in odšel v teater.
Komad je bil puščoben in neslan.
Spil šardonejček. Živel sem ves dan.

Lepo. Težko je pisati o nečem tako vsakdanjem.
Še moj poetičen preblisk, dokler je še odprta ta tema in se ne naveličaš poezije:

Sredi ničesar na obrobju časa,
že davno minula leta čaka,
da spomin toneč v praznino,
ne razblini oblike njenega stasa.