Trg očitno ne deluje. Bo zanimivo videti, koliko bo cena 9.11., verjetno krepko pod euro.

Bomo lahko izračunali, kolikšne marže so imeli dosedaj.

[alek14]
Po svoje trapasto. Jaz bi na kurilno olje sedaj še dvignil trošarino. Kurilno olje mora oditi iz nabora "goriv" za ogrevanje. So številne druge ekonomičnejše poti.

zato je alek kot prime minister nekaj takega kot lesena pec... ni in ne bo, ce pa bo, ne bo prav dolgo.

(kvecjemu kot generalissimo hehe)

(related: ravnokar je v 101. letu umrl mamula. 101! dude!)

Po svoje trapasto. Jaz bi na kurilno olje sedaj še dvignil trošarino. Kurilno olje mora oditi iz nabora "goriv" za ogrevanje. So številne druge ekonomičnejše poti.

ze, ze, ampak tega ne mores narediti cez noc. cez noc lahko samo znizas cene in upas, da ne bo ravno huda zima.

Zakaj pa davkov in posrednih dajatev ne omejijo na 6 centov/liter!!!

Zakaj kontrola cen???

A na s ni Poštejajek prepričeval, da bodo cene goriva padle , ko se bodo sprostile?

Še drugi pa sam kupil Petrolove delnice, da sam prevzame del bremena, ko bo vrednost delnic padla.

kaj pa, če bo posledica tega, da 9. 11. kurilnega olja sploh ne bo ... cena bo sicer pod evro, samo olja ne bo :) trg deluje :)
če rabite fikcijo - ayn rand. če rabite zgodovino, vse to smo že videli v jugi.. če rabite sedanjost, just wait and see - novi lockdown...

[simona2]
kaj pa, če bo posledica tega, da 9. 11. kurilnega olja sploh ne bo ... cena bo sicer pod evro, samo olja ne bo :) trg deluje :)
če rabite fikcijo - ayn rand. če rabite zgodovino, vse to smo že videli v jugi.. če rabite sedanjost, just wait and see - novi lockdown...

100x PLUS!!!

Zamenjati sistem ogrevanja ni tako enostavno oziroma cenovno sprejemljivo za povprečnega uporabnika.To se dela postopoma in z zdravo pametjo.Isto bi lahko rekel za bencin naj bo recimo 5Eurov saj imamo električne avtomobile.Ali imaš podatek koliko onesnažujejo okolje nove oljne peči (kondenzacijske) glede na ostalo ,plin ,drva,sekance itd.Sedaj se je enostavno ogrevati s fotovoltajiko in toplotno črpalko samo je strošek nakupa velik.

[alek14]
>Vlada bo zamrznila marže na kurilno olje na šest centov za liter

Po svoje trapasto. Jaz bi na kurilno olje sedaj še dvignil trošarino. Kurilno olje mora oditi iz nabora "goriv" za ogrevanje. So številne druge ekonomičnejše poti.

In še: zakaj ne zamrznejo marže tudi drugim energentom (plin, elektrika, sekanci...)

[simona2]
kaj pa, če bo posledica tega, da 9. 11. kurilnega olja sploh ne bo ... cena bo sicer pod evro, samo olja ne bo :) trg deluje :)

ne bo, marza 6 centov je se vedno precej bolje kot gledati v zrak.

če rabite sedanjost, just wait and see - novi lockdown...

kaksen novi lockdown? a ta "prostovoljni" lockdown, o katerem je nakladala logarjeva? vecje neumnosti se nisem slisal. tisti, ki se vedemo odgovorno, smo itak v prostovoljnem lockdownu ze skoraj 2 leti. neodgovorni pa niso bili v lockdownu nikoli, pa ne bodo niti konec oktobra.

logarjevi sam ne oporekam strokovnosti, nima pa nobenega obcutka za realnost.

[alek14]
> [rame]
> Zamenjati sistem ogrevanja ni tako enostavno oziroma cenovno sprejemljivo za povprečnega uporabnika.To se dela postopoma in z zdravo pametjo.Isto bi lahko rekel za bencin naj bo recimo 5Eurov saj imamo električne avtomobile.Ali imaš podatek koliko onesnažujejo okolje nove oljne peči (kondenzacijske) glede na ostalo ,plin ,drva,sekance itd.Sedaj se je enostavno ogrevati s fotovoltajiko in toplotno črpalko samo je strošek nakupa velik.

E, tu naj država pomaga iz tistega kar bi nabrala iz višje cene. 50% subvencije pa bo.
Saj vsi vemo, da se od vseh fosilcev najlaže odreči prav kurilcu. Pa se dajmo. Revnim pa je treba pomagat. Bolje zdaj kot še kasneje.

Tole me spominja ne vegane. Pa se dajmo odpovedati hrani živalskega izvora. Ker bo potem ves svet boljši.

Orban ne bo dovolil pretirane regulacije za njegov Mol. Se bodo s Petrolom kartelno dogovorili, pa bo. Oligarhični kapitalizem pač. Bolje, fevdalizem.

[Pezo]
In še: zakaj ne zamrznejo marže tudi drugim energentom (plin, elektrika, sekanci...)

Ali bolje, znižajo trošarine.

[abohte]
> [alek14]
> Zamanjkuje piščancev? :))

To, da se uvaja JE, rešuje probleme samo na kratki rok. Bo pač posledično poseljenost večja in bo postalo pomanjkanje, kje drugje (npr. pri hrani). Tako, kot so odpravili lakoto imamo težave z energijo. Potem bomo odpravili težave z energijo, bodo pa težave z vodo. Ali pa bomo pustili, da tisti, ki nimajo dostopa do najsodobnejše tehnologije pocrkajo (kar približno sedaj delamo Afriki). Ampak tehnologija je bila namenjena temu, da se rešuje življenja, kajne?

Tako, da ne misli, da delaš nekaj, kar je zaprmej dobr, ker imaš iluzijo, da lahko obvladuješ naravo.

P.S.
Naravoslovni problemi so mala malca proti družboslovnim. To kugo "najhujšega virusa v zadnjih 200 letih" so naravoslovci rešili s cepivom v 2 letih. Družboslovni problem pa ostaja.

Jedrska reši čist vse probleme (no v bistvu zadostne količine enegrije (točneje eksergije), ki pa jih zares zagotovi samo Jedrska)

Iz eksergije znamo danes narediti vse (na molekularnem nivoju)... od hrane, surovin, ogljikovodikov, čiste pitne vode, gnojil, zdravil........

Nisem mislil revnih ali bogatih ampak smiselnost hitenja spreminjanja karkoli že ,ker je povsod igra denar zapakiran v karkoli.V Sloveniji pa ni prav veliko bogatih.

[abohte]
> [alek14]
> Lahko da, toda večinoma bogastvo vodi v majhno rodnost. Morda pa je tu problem samorešljiv. Če pa ne, bi morali omejiti prebivalstvo.

Ne govorim o stopnji rodnosti ampak o št. prebivalcev. V dobrih 100 letih se je to povečalo za 5-krat. Tako, da išči v tem samorešitev.

Prebivalstvo omejiš lahko tudi tako, da recimo ne izumiš cepiva vs COVID. Ali pa tako, da vzpostavljaš fašizem. Veliko možnosti je. V glavnem - družboslovni problem.

Družboslovje že 50 let tuli, da bo v par letih na planetu zmanjkalo vode, nafte, vode... zamisli si vse mogoče.

Torej je družboslovje problem, ker ničesar prav ne razume, hkrati si pa lasti nekak primat in pravico določati ljudem, kako naj živijo. Družboslovno nakladanje je zmeraj za naravoslovnim napredkom, nekaj se tehnološko spremeni in potem z zamikom desetletij družboslovci razvijajo bedaste ali vsaj pomanjkljive teorije.

Svet se je zaradi bolj produktivnih tehnologij zadnjih petdeset let polnil, ker je bil prej marsikje pretežno prazen in z manualnimi tehnologijami. Ta moment lahko v Rusiji živi petkrat toliko ljudi kot jih. Enako je marsikje v Afriki, v Južni ameriki, v ZDA je srednji zahod prazen itd.

[dasdas]
> [rename]
> > [simona2]
> > kaj pa, če bo posledica tega, da 9. 11. kurilnega olja sploh ne bo ... cena bo sicer pod evro, samo olja ne bo :) trg deluje :)
> > če rabite fikcijo - ayn rand. če rabite zgodovino, vse to smo že videli v jugi.. če rabite sedanjost, just wait and see - novi lockdown...
>
> 100x PLUS!!!

Cene ni nihče omejil. Omejena je samo marža, ker si jo trgovci zaračunavajo v % na nabavno ceno.

Potejto-potato ;-)
Ce se trgovcem ne bo dalo (ali splacalo) delati za 6%, potem pac robe ne bo na trgu....

[abohte]
Ja, točno tako. In bolj poln je planet zaradi razvoja tehnologije. Ker je hrane dovolj. In je naravoslovje rešilo lakoto. To vsi vemo. Ni pa rešilo problema, kaj pa ko bo 12 miljard ljudi in bo ponovno prišla lakota? Bo naravoslovje spet rešilo problem? Morda. Z eksergijo gotovo. Kaj pa ko bo 30 miljard ljudi? Takrat bo moralo družboslovje reševati zblojeno reševanje problema.

Rast prebivalstva že zadnjih 50 let upada, tako da take količine ljudi (30 mlrd.) ni za pričakovati: ourworldindata.org/f...ion-growth

Zmanjšan prirast ljudi (ca 11 mlrd do leta 2100) bo znalo pa naravoslovje v tem času tudi že porihtati.

[abohte]
> [macon]
> Družboslovje že 50 let tuli, da bo v par letih na planetu zmanjkalo vode, nafte, vode... zamisli si vse mogoče.
>
> Torej je družboslovje problem, ker ničesar prav ne razume, hkrati si pa lasti nekak primat in pravico določati ljudem, kako naj živijo. Družboslovno nakladanje je zmeraj za naravoslovnim napredkom, nekaj se tehnološko spremeni in potem z zamikom desetletij družboslovci razvijajo bedaste ali vsaj pomanjkljive teorije.

V bistvo naravoslovje določa ljudem, kako živeti, samo da tega še nisi opazil. Ti se zbujaš ob 6.30h zjutraj, greš na vlak in se registriraš v službi ob 8h, zaradi tehnološkega napredka. Noben družboslovec ti ni tega zapovedal.

Družboslovje seveda o naravi nima pojma, tako kot naravoslovje ne o družbi. Zato pa je spopad z epidemijo fail. Zato pa alek14 ne zna/zmore odgovoriti na najbolj bazična vprašanja, ki se mnogim in tudi meni postavljajo. Ker enostavno nima odgovorov. Tako kot nima odgovorov družboslovje, kako razviti cepivo.

> Svet se je zaradi bolj produktivnih tehnologij zadnjih petdeset let polnil, ker je bil prej marsikje pretežno prazen in z manualnimi tehnologijami. Ta moment lahko v Rusiji živi petkrat toliko ljudi kot jih. Enako je marsikje v Afriki, v Južni ameriki, v ZDA je srednji zahod prazen itd.

Ja, točno tako. In bolj poln je planet zaradi razvoja tehnologije. Ker je hrane dovolj. In je naravoslovje rešilo lakoto. To vsi vemo. Ni pa rešilo problema, kaj pa ko bo 12 miljard ljudi in bo ponovno prišla lakota? Bo naravoslovje spet rešilo problem? Morda. Z eksergijo gotovo. Kaj pa ko bo 30 miljard ljudi? Takrat bo moralo družboslovje reševati zblojeno reševanje problema.

Družboslovje rešuje probleme, ki jih prednje postavlja naravoslovje. Naravoslovni problemi so danes izi pizi. Lepo te prosim, kateri naravoslovni problem je pa tako pereč, da bi ga človeštvo moralo nujno rešiti? Kateri? Polet na Mars? Za koga vraga je že to nujno narediti?

Po mojem družboslovje nima pojma niti o družbi oziroma je njihova "znanost" nepreverljiva in že zato nujno najmanj pomanjkljiva, če ne direktno napačna. Dokaz so kar vse blodnje dvajsetega stoletja in vsi izrastki marksizma. Vse pa po mojem izhaja iz napačnega razumevanja stroja in tehnologije, produkcije.

Naravoslovje ima nasprotno eksaktne rezultate, brez negovih delujočih aplikacij ta moment ne bi bilo toliko ljudi, ker ne bi imeli od česa preživeti.

[rename]
> [dasdas]
> > [rename]
> > > [simona2]
> > >
> Cene ni nihče omejil. Omejena je samo marža, ker si jo trgovci zaračunavajo v % na nabavno ceno.

Potejto-potato ;-)
Ce se trgovcem ne bo dalo (ali splacalo) delati za 6%, potem pac robe ne bo na trgu....

Nekateri kar pozabljajo na leto 2014 ko je Nulandova porabila 5 milijard dolarjev in pripeljala kri in solze v Ukrajino. Rusi so se odzvali po svoje. Tedaj je Evropska komisija predlagala članicam naj ne sklepajo dolgoročnih pogodb z Gazpromom in naj se z Rusi vežejo le kratkoročno na en mesec in naj nabavljajo plin na spot tržišču. Danes je kar je, ruskega plina je premalo, tudi Trumpovih "molekul svobode" v EU ni.

[abohte]
> [macon]
> Po mojem družboslovje nima pojma niti o družbi oziroma je njihova "znanost" nepreverljiva in že zato nujno najmanj pomanjkljiva, če ne direktno napačna. Dokaz so kar vse blodnje dvajsetega stoletja in vsi izrastki marksizma. Vse pa po mojem izhaja iz napačnega razumevanja stroja in tehnologije, produkcije.

Nima še dovolj kompetenc za reševanje tako kompleksnih problemov. Zato pa pravim, da so problemi, ki so danes postavljeni pred naravoslovje piece of cake v primerjavi s problemi, pred katerimi je postavljeno družboslovje. Ti kar išči z naravoslovjem rešitev na družboslovne probleme. To se je počelo s COVIDom pa kako je šlo?

> Naravoslovje ima nasprotno eksaktne rezultate, brez negovih delujočih aplikacij ta moment ne bi bilo toliko ljudi, ker ne bi imeli od česa preživeti.

Vsa aplikativna tehnologija je drugače delujoča zaradi družbe. A ti misliš, da imajo v Rusiji znanstveniki kaj manj dostopa do spoznanj naravoslovnih znanosti? Kaj pa v Indiji? Sedaj pa poglej standard življenja v Indiji vs temu, ki ga imamo v SLO. Če bi bil vzrok za razliko v standardu naravoslovje, potem bi morali biti slovenski znanstveniki nekaj razredov pred indijskimi. Ne vem, pri nas bi poznali vsa sodobna spoznanja jedrske fizike, Indijci bi pa šele sedaj spoznavali Bohrov model atoma. Pa nimajo Indijci nič manj stika s sodobno znanostjo kot slovenski znanstveniki, kvečjemu še več. Pa? Jim to kaj pomaga pri standardu? V čem je potem razlika?

V mehkih kompetencah družbe. To je razlika. Razlika v standardu ni zgodovinsko pogojena (npr. J. Koreja, Japonska...) niti ni razlika pogojena s tem, da Indijci nimajo stika s sodobno znanostjo. Izključno družbene kompetence so tiste, ki Indiji onemogočajo doseči ta standard.

Za tretji svet je značilno, da s resursom človekom delajo kot svinje z mehom. Praktično povsod so ženske, ki so pol potenciala človeštva, odrinjene iz javnega. Indija ima recimo okoli tretjino uradno nepismenih, kar v praksi pomeni, da imajo nepismenih vsaj dve tretjini (vsak butelj, ki se zna podpisati in prebrati kak napis, se namreč ima za pismenega).

Potem pa na ta način pogledaš indijski človeški kapital in ga nimajo večjega kot ZDA s štirikrat manj ljudi, kvečjemu manjšega. Ne štejejo namreč tisti, ki z motiko okopavajo gredo ali nosijo vodo iz vodnjaka kot pred 1000 leti.

To seveda ne pomeni, da ne morejo imeti vrhunskih inštitucij z vrhunskimi ljudmi, ker so jih tudi imeli že pred 1000 leti. Takrat je bila Indija tudi bogatejša od Evrope in sicer v povprečju.

[abohte]
> [macon]
> Za tretji svet je značilno, da s resursom človekom delajo kot svinje z mehom.

Mehke kompetence družbe. Družboslovje. Demokratične norme. Oblast je v rokah ljudstva oz. iz ameriške dekleracije o neodvisnosti:
"We hold these truths to be sacred & undeniable; that all men are created equal & independent, that from that equal creation they derive rights inherent & inalienable, among which are the preservation of life, & liberty, & the pursuit of happiness. V 3. svetu boldano ni važno. Če pri nas ne bi bilo, bi stranka spušila volitve. V 3. svetu to ni važno, ker poštenih volitev ni. Zato delajo s človekom kot svinja z mehom, ne zaradi tega ker so žleht. Zaradi tega ker nimajo vzpostavljenih družbenih mehanizmov, da bi s posameznikom ravnali drugače.

> Praktično povsod so ženske, ki so pol potenciala človeštva, odrinjene iz javnega.

Mehke kompetence družbe. Družboslovje. Družba za en spol ni vključevalna. Zakaj je pri nas? Prepoved diskriminacije (z ustavo). Imamo urad za enake možnosti. Vse to koristi akumulaciji kapitala, ti pa morda v tem vidiš samo fikuse pa tajnice.

> Indija ima recimo okoli tretjino uradno nepismenih, kar v praksi pomeni, da imajo nepismenih vsaj dve tretjini (vsak butelj, ki se zna podpisati in prebrati kak napis, se namreč ima za pismenega).

Mehke kompetence družbe. Družboslovje. Kako je to družboslovno rešeno v SLO? 57. člen Ustave:
"Izobraževanje je svobodno.
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev." In če so šolske torbe pretežke se oglasijo mediji. To je družbeni mehanizem. Tako se preko skrbi za sočloveka akumulira družbeni kapital.

> Potem pa na ta način pogledaš indijski človeški kapital in ga nimajo večjega kot ZDA s štirikrat manj ljudi, kvečjemu manjšega. Ne štejejo namreč tisti, ki z motiko okopavajo gredo ali nosijo vodo iz vodnjaka kot pred 1000 leti.

Niso zgradili ustreznih kompetenc za akumulacijo človeškega kapitala. Družboslovje.

Vse kar si izpostavil je posledica družboslovnih dognanj. Ne naravoslovnih, ker Indijci nimajo nič manj stika s sodobno znanostjo kot slovenski znanstveniki, ampak družboslovnih. Človeški kapital se v Indiji ni akumuliral. Janša je s to vlado porušil ogromno družbenih kompetenc.

Zgoraj si napisal veliko o stanju, pa nič o razlogih zakaj je temu tako. Stanje vsi v 3. svetu vsi poznamo, nič novega... Zakaj je tako pa zakaj ni tako pri nas? To so ključna vprašanja.

Naravoslovje, ne družboslovje. Ženske so dobile ekonomsko neodvisnost in javne pravice zaradi potrebe stroja po delovni sili. Zaposliti so se morale, ker je to zahteval produkcijski nivo baziran na naravoslovnih izumih.

Svetovni vojni sta tudi pomagali; ker je moral velik del delovnih moških na fronto, so morale ženske za stroje. Veliko večji del moških iz tretjega sveta pa se ni boril v svetovnih vojnah.

Tebi se pa zdi, da jim je zahod dal na podlagi družboslovnih dognanj. Dvesto let nazaj je bila večina na zahodu nepismena kot v Indiji, ker ni bilo potrebe po pismeni delovni sili. Pretežno je namreč proizvajalo manualno delo, za katerega pa rabiš pridne roke ne pa šolano glavo.

Enako je glede obveznega šolanja in večanja števila visoko izobraženih. To je zahtevala naravoslovna specializacija, ne pa dobrota družboslovja.

Pomešal si vzroke in posledice, družboslovje je samo celofan in šminka. Človeka niso dali v šolo, ker je bil pameten in talentiran, temveč, ker je proizvodni proces zahteval več pismenih, več računovodij in računanja.

Marsikje v tretjem svetu se gredo samooskrbno kmetijstvo oziroma tam, kjer so ga zjebali kot Angleži v 19. stoletju, so reveži navalili v predmestna geta, kjer brskajo po smeteh in se ukvarjajo s čimerkoli, da preživijo. Zato pa ni potrebno družboslovje.

[abohte]
> [macon]
> Naravoslovje, ne družboslovje. Ženske so dobile ekonomsko neodvisnost in javne pravice zaradi potrebe stroja po delovni sili. Zaposliti so se morale, ker je to zahteval produkcijski nivo baziran na naravoslovnih izumih.

A teh strojev v Indiji ne poznajo? To mi hočeš povedati? Da je njihovo strojništvo še v predindustrijski dobi? Če so v Indiji že slišali npr. za Ottov bencinski motor ali celo za robotiko, zakaj se je pri nas stroj implementiral v Indiji pa ne? Zakaj?

V manjši meri jih poznajo, niso tako industrializirani kot zahod.

> Svetovni vojni sta tudi pomagali; ker je moral velik del delovnih moških na fronto, so morale ženske za stroje. Veliko večji del moških iz tretjega sveta pa se ni boril v svetovnih vojnah.

J. Koreja? Japonska? Ja, obe sta bili v 2. svetovni vojni. Ampak se pri njih zaradi vojne angažirala ženska populacija? Švica, navsezadnje. Nevtralna, pa kdaj so ženske dobile volilno pravico? Skandinavske države, tudi nevtralne oz. celo Norveška in Danska niso pošiljale kaj dosti vojakov na fronto. Irska, Španija, Portugalska itd.

Napisal sem, da je primarno proizvodni proces, vojni sta bili samo dodatni pospešek. Volilna pravica je družboslovna šminka, ki pride po ekonomski neodvisnosti- naravoslovni proizvodnji, ki zaposli ženske.

> Enako je glede obveznega šolanja in večanja števila visoko izobraženih. To je zahtevala naravoslovna specializacija, ne pa dobrota družboslovja.

Vsa spoznanja naravoslovja so na voljo tudi v Indiji. Torej? S tem nič, prav nič ne poveš o vzrokih, zakaj je tam stanje drugačno.

Bral sem, da indijska obvezna osnovna šola bojda traja dve leti. Dobro veš, kako zaposljiv si bil po končani osemletki, oziroma danes devetletki.

Indijski sistem enih stvari enostavno ne implementira, ker ima še ogromno agrarne populacije, ki živi od samooskrbnega kmetijstva, na nivoju Evrope izpred 100 in več let.

> Pomešal si vzroke in posledice, družboslovje je samo celofan in šminka. Človeka niso dali v šolo, ker je bil pameten in talentiran, temveč, ker je proizvodni proces zahteval več pismenih, več računovodij in računanja.

Zakaj v Indiji nimajo takšnega proizvodnega procesa? Ga ne poznajo? Ali ga poznajo pa ga niso implementirali, ker nimajo družbenih kompetenc?

Ti preveč polagaš na sekundarne družbene kompetence. Njihova moderna mreža ni gosta kot na zahodu, ker je nihče ni naredil goste. Ampak najprej so tovarne, ceste, železnice, primarna infrastruktura. Potem so gledališča, knjižnice, domovi za ostarele. Nikjer se najprej ne razvijajo družbene komepetence, potem pa tehnološki nivo.

> Marsikje v tretjem svetu se gredo samooskrbno kmetijstvo oziroma tam, kjer so ga zjebali kot Angleži v 19. stoletju, so reveži navalili v predmestna geta, kjer brskajo po smeteh in se ukvarjajo s čimerkoli, da preživijo. Zato pa ni potrebno družboslovje.

Ja, ampak vedo pa da obstajajo kombajni, pa gnojila, pa škropiva, pa umetno namakanje. Pa ne uporabljajo. Zakaj ne, je moje vprašanje? Sedaj lahko rečeš, da so jih Angleži zjebali pred 100 leti, ampak zjebani so bili tudi Korejci še manj časa nazaj, pred 70 leti, pa jim sistem laufa. Vsa spoznanja znanosti imajo na voljo, ni to nekaj, kar je državna tajna, znanost je vsem na voljo.

Zato, ker nihče ni vložil denarja. Te države imajo manj prihodka na človeka kot zahod in potem ga veliko ponikne v korupciji. Oziroma razvijajo določene točke. Gre za ogromne razdalje, ekstremne naravne pojave, marsikje niti primarne povezave niso razvite, medtem, ko imamo mi vse po trikrat. Ampak nihče ne upošteva, da je velika možnost, da bo tajfun ali monsun cesto in most enostavno odplaknil in odpihnil in ne bo stal 100 ali 200 let kot v zmernem pasu.

V Južne Korejce so veliko vložile ZDA, ker so bili meja proti komunizmu. Isti efekt kot v Zahodni nemčiji in ista primerjava, kaj v isti državi istemu narodu naredita dva različna ekonomska in proizvodna sistema.

[abohte]
> [macon]
> > [abohte]
> > > [macon]
> > > Naravoslovje, ne družboslovje. Ženske so dobile ekonomsko neodvisnost in javne pravice zaradi potrebe stroja po delovni sili. Zaposliti so se morale, ker je to zahteval produkcijski nivo baziran na naravoslovnih izumih.
> >
> > A teh strojev v Indiji ne poznajo? To mi hočeš povedati? Da je njihovo strojništvo še v predindustrijski dobi? Če so v Indiji že slišali npr. za Ottov bencinski motor ali celo za robotiko, zakaj se je pri nas stroj implementiral v Indiji pa ne? Zakaj?
> >
>
> V manjši meri jih poznajo, niso tako industrializirani kot zahod.

Zakaj so manj industrializirani? Poznajo enake kemijske elemente, poznajo osnove statike, poznajo osnove strojegradnje, naravoslovno znanje je on par z naravoslovnim znanjem v Evropi. Praktično vsa naravoslovna dognanja, ki so na voljo v Evropi, so tudi v Indiji. Vsa. Zakaj niso potem toliko industrializirani?

> > > Svetovni vojni sta tudi pomagali; ker je moral velik del delovnih moških na fronto, so morale ženske za stroje. Veliko večji del moških iz tretjega sveta pa se ni boril v svetovnih vojnah.
> >
> > J. Koreja? Japonska? Ja, obe sta bili v 2. svetovni vojni. Ampak se pri njih zaradi vojne angažirala ženska populacija? Švica, navsezadnje. Nevtralna, pa kdaj so ženske dobile volilno pravico? Skandinavske države, tudi nevtralne oz. celo Norveška in Danska niso pošiljale kaj dosti vojakov na fronto. Irska, Španija, Portugalska itd.
> >
>
> Napisal sem, da je primarno proizvodni proces, vojni sta bili samo dodatni pospešek. Volilna pravica je družboslovna šminka, ki pride po ekonomski neodvisnosti- naravoslovni proizvodnji, ki zaposli ženske.

Ekonomska neodvisnost. Ekonomija je družboslovna veda. Proizvodnja je družbosloven proces. Organizacija dela - družboslovje. Financiranje proizvodnje - družboslovje. Ureditev delovnopravnih razmerij - družboslovje. Alokacija produktov - družboslovje. Kje ti tukaj vidiš naravoslovje?

> > > Enako je glede obveznega šolanja in večanja števila visoko izobraženih. To je zahtevala naravoslovna specializacija, ne pa dobrota družboslovja.
> >
> > Vsa spoznanja naravoslovja so na voljo tudi v Indiji. Torej? S tem nič, prav nič ne poveš o vzrokih, zakaj je tam stanje drugačno.
> >
>
> Bral sem, da indijska obvezna osnovna šola bojda traja dve leti. Dobro veš, kako zaposljiv si bil po končani osemletki, oziroma danes devetletki.

In zakaj traja 2 leti? Pa tudi če je 9 let. A trajanje OŠ določa naravoslovje ali družboslovje? A se kemija ukvarja s trajanjem OŠ? A se trajanje OŠ določi z anorgansko sintezo?

> Indijski sistem enih stvari enostavno ne implementira, ker ima še ogromno agrarne populacije, ki živi od samooskrbnega kmetijstva, na nivoju Evrope izpred 100 in več let.
>
> > > Pomešal si vzroke in posledice, družboslovje je samo celofan in šminka. Človeka niso dali v šolo, ker je bil pameten in talentiran, temveč, ker je proizvodni proces zahteval več pismenih, več računovodij in računanja.
> >
> > Zakaj v Indiji nimajo takšnega proizvodnega procesa? Ga ne poznajo? Ali ga poznajo pa ga niso implementirali, ker nimajo družbenih kompetenc?
> >
>
> Ti preveč polagaš na sekundarne družbene kompetence. Njihova moderna mreža ni gosta kot na zahodu, ker je nihče ni naredil goste. Ampak najprej so tovarne, ceste, železnice, primarna infrastruktura. Potem so gledališča, knjižnice, domovi za ostarele. Nikjer se najprej ne razvijajo družbene komepetence, potem pa tehnološki nivo.

Še enkrat, ker očitno ne dojameš. Zakaj so na zahodu tovarne, ceste, železnice, primarna infrastruktura, v 3. svetu pa ne?

A v 3. svetu ne znajo taliti kovin? Ne znajo osnov statike? V čem je problem? Očitno imaš popolnoma zgrešeno predstavo, kaj družboslovje je. Da so postavili tovarno, so morali najprej združiti kapital. To je družboslovje. Zato so izumili delniško družbo. To je družboslovni izum. Izumili so prodajno pogodbo. To je družboslovni izum. Vzpostavili so finančni sistem. To je družboslovni izum. Iznajti peč za taljenje jekla je piece of cake. Kako se to naredi, vedo vsi, tudi v Afriki. Nimajo pa urejenega finančnega sistema. Nimajo pravne države, ki bi ščitila lastninsko pravico. Nimajo urejenega pravnega in političnega sistema, ki bi zmanjševala korupcijo, zaradi katere se kapital investira neoptimalno.

> > > Marsikje v tretjem svetu se gredo samooskrbno kmetijstvo oziroma tam, kjer so ga zjebali kot Angleži v 19. stoletju, so reveži navalili v predmestna geta, kjer brskajo po smeteh in se ukvarjajo s čimerkoli, da preživijo. Zato pa ni potrebno družboslovje.
> >
> > Ja, ampak vedo pa da obstajajo kombajni, pa gnojila, pa škropiva, pa umetno namakanje. Pa ne uporabljajo. Zakaj ne, je moje vprašanje? Sedaj lahko rečeš, da so jih Angleži zjebali pred 100 leti, ampak zjebani so bili tudi Korejci še manj časa nazaj, pred 70 leti, pa jim sistem laufa. Vsa spoznanja znanosti imajo na voljo, ni to nekaj, kar je državna tajna, znanost je vsem na voljo.
>
> Zato, ker nihče ni vložil denarja. Te države imajo manj prihodka na človeka kot zahod in potem ga veliko ponikne v korupciji. Oziroma razvijajo določene točke. Gre za ogromne razdalje, ekstremne naravne pojave, marsikje niti primarne povezave niso razvite, medtem, ko imamo mi vse po trikrat. Ampak nihče ne upošteva, da je velika možnost, da bo tajfun ali monsun cesto in most enostavno odplaknil in odpihnil in ne bo stal 100 ali 200 let kot v zmernem pasu.

E, korupcija. Je to naravoslovni pojav ali družboslovni? A korupcijo proučuje kemija? Fizika?Biologija? Ali se z njo ukvarjajo družboslovne znanosti? Še enkrat, vse pišeš o stanju, nič o razlogih. Ne mi pisati, kako je, vem, kako je. To vsi vemo. Piši o tem, zakaj je tako in najdi potem v vzrokih naravoslovne elemente, če jih lahko. Jaz jih ne.

> V Južne Korejce so veliko vložile ZDA, ker so bili meja proti komunizmu. Isti efekt kot v Zahodni nemčiji in ista primerjava, kaj v isti državi istemu narodu naredita dva različna ekonomska in proizvodna sistema.

Ja, dva različna ekonomska sistema. Namesto 2 različna ekonomska sistema beri 2 različna družboslovna sistema, zaradi tega ker je ekonomija družboslovna veda, ni naravoslovna. Torej 2 različna družboslovna sistema. Naravoslovno znanje je bilo v V Nemčiji enako tistemu v Z Nemčiji. Enako. Nič več kemije, fizike, strojništva, statike, matematike, niso poznali v Z Nemčiji kot v V Nemčiji. Razlika v standardu je bila pa očitna. Zakaj? Zaradi družboslovnih kompetenc.

Nimajo toliko naravoslovja kot mi, ker imajo v povprečju veliko manj znanja kot mi. Zato je pa preplet razlogov: klima, vzgoja, religija, država in sistem.

Na temelju naravoslovnih tehnologij je pa potem vse družboslovje, ki si ga naštel. Kot sem napisal: upravljanje človeškega resursa imajo v Indiji tako, da imajo manj in verjetno precej manj ljudi kot ZDA s 4x manj prebivalstva.

Tudi ni res, da so imeli v Vzhodni Nemčiji vse znanje kot v Zahodni. Računalniška revolucija in njen vpliv na proizvodni proces je povozila socializem, ne tvoje družboslovne kompetence. Dokler so oboji delali na strojništvu, ni socializem šel nikamor.

[abohte]
> [macon]
> Zato, ker nihče ni vložil denarja.

Koliko so ZDA vložile v Irak? Pa? Vso znanje imajo Iračani na voljo. Dostop do vseh znanstvenih ugotovitev.

A ZDA niso uspele narediti nove Nemčije v Iraku.

Družboslovni problemi so zagamani. Cepivo proti COVID so razvili v 1 letu. Iraka niso rešili v 10 letih. Pa so precej več denarja vložili vanj kot v razvoj cepiva, mogoče celo 100-krat več. Rešiti družboslovne probleme je zagamano, ne pa leteti na Mars ali pa z raketo pristati rikverc.

Ti mi lahko znova opisuješ, kakšno je stanje v Iraku. Da imajo drugačno religijo (družbosloven pojav), tradicijo (družbosloven pojav), neurejeno pravno državo (družbosloven pojav), kulturne razlike (družbosloven pojav), korupcijo (družbosloven pojav).

Ti mi rajši povej, kako znanje fizike in kemije pomaga, da bo postal Irak nova Nemčija?

A bejž no bejž, vsi imajo dostop do vseh znanstvenih ugotovitev? A po tvoje države in firme vlagajo težke milijarde v razvoj nečesa, da potem rezultate odkrito delijo z Iraki in Slovenijami?

Pa smo spet na primarnem naravoslovju, kjer en naravoslovni izum odtehta 100.000 socioloških, kulturoloških, antropoloških in ostalih družboslovnih doktoratov. V smislu vplivanja na proizvodni proces in družbeni produkt.

Tebi je kemija iz srednješolskega ali univerzitetnega učbenika tisto, kar si vsi delimo in je tehnološki nivo. Je bilo pa pred sto leti in takrat tudi ni bilo špice znanja v učbeniku za kmečke in uradniške sinove. Samo splošne točke so bile.

S tem, da tudi učbeniki niso enaki tukaj in v Indiji. Tričetrt forumašev toliko znamo, da gremo lahko takoj poučevat v Indijo na srednjo šolo, večina od nas po dva, tri predmete.

[abohte]
> [macon]
> Na temelju naravoslovnih tehnologij je pa potem vse družboslovje, ki si ga naštel.

Ja, pa naravoslovne tehnologije imamo vsi. Dostop do tega znanja imajo vsi. Tukaj ni konkurenčne prednosti. Družboslovne kompetence naredijo razliko.

> Kot sem napisal: upravljanje človeškega resursa imajo v Indiji tako, da imajo manj in verjetno precej manj ljudi kot ZDA s 4x manj prebivalstva.

Ja, družboslovnih kompetenc za upravljanje človeškega resursa nimajo razvitih. Naravoslovno znanje je povsem isto. Znanstvenik v Indiji zastopi zakaj je dobil Američan nobelovo za fiziko. Točno ve. Ampak iz tega znanja bo v ZDA nekaj nastalo, v Indiji pa ne. Ker ZDA imajo veliko družboslovnih kompetenc, Indija pa malo.

> Tudi ni res, da so imeli v Vzhodni Nemčiji vse znanje kot v Zahodni. Računalniška revolucija in njen vpliv na proizvodni proces je povozila socializem, ne tvoje družboslovne kompetence. Dokler so oboji delali na strojništvu, ni socializem šel nikamor.

A v V Nemčiji niso poznali računalnikov? A niso imeli družbenih kompetenc za njihovo implementacijo v gospodarstvu? Kaj misliš, da je pravilen odgovor?

Ti si lahko s programom rit brišeš, dokler ga ne uporabiš za konkretno nalogo. In da ga lahko uporabiš, moraš imeti družbene kompetence. Npr. svobodno izražanje, prosti trg (v planskem je vseeno ali delaš smiselne stvari ali ne in ni potrebe po implementaciji računalnika, ker te v nobenem primeru trg ne bo odplaknil) itd.

Ne, v Vzhodni Nemčiji niso imeli računalnikov kot v Zahodni. Lahko so imeli izdelke, niso imeli pa znanja, kako se jih izdela in njihove proizvodnje.

Vse družboslovne kompetence, ki jih naštevaš, so posledica tehnološkega nivoja in proizvodnega procesa. Ni bila najprej svobode govora, ženske enakopravnosti in prostega trga, najprej je bil stroj. Naravoslovje.

Po mojem se zatikaš v sekundarnostih in nepomembnostih.

[abohte]
> [macon]
> Zato, ker nihče ni vložil denarja.

Koliko so ZDA vložile v Irak? Pa? Vso znanje imajo Iračani na voljo. Dostop do vseh znanstvenih ugotovitev.

A ZDA niso uspele narediti nove Nemčije v Iraku.

Družboslovni problemi so zagamani. Cepivo proti COVID so razvili v 1 letu. Iraka niso rešili v 10 letih. Pa so precej več denarja vložili vanj kot v razvoj cepiva, mogoče celo 100-krat več. Rešiti družboslovne probleme je zagamano, ne pa leteti na Mars ali pa z raketo pristati rikverc.

Ti mi lahko znova opisuješ, kakšno je stanje v Iraku. Da imajo drugačno religijo (družbosloven pojav), tradicijo (družbosloven pojav), neurejeno pravno državo (družbosloven pojav), kulturne razlike (družbosloven pojav), korupcijo (družbosloven pojav).

Ti mi rajši povej, kako znanje fizike in kemije pomaga, da bo postal Irak nova Nemčija?

Seveda znanje fizike in kemije pomaga, da Irak postane nova Nemčija. Sami Iračani morajo razviti to fiziko in kemijo, ne pa po tvoje pesniško, da imajo "vsi dostop do vsega".

Nimajo, zaboga, to so osnove osnov.

[abohte]
> [macon]
> A bejž no bejž, vsi imajo dostop do vseh znanstvenih ugotovitev? A po tvoje države in firme vlagajo težke milijarde v razvoj nečesa, da potem rezultate odkrito delijo z Iraki in Slovenijami?

V mislih imaš verjetno pravno varstvo intelektualne lastnine? Družboslovni izum. Firme imaš v mislih? Družboslovni izum. Vlagajo denar? Družboslovni izum. Naredi ti kakršenkoli izum brez zagotovljenega varstva intelektualne lastnine. Boš imel konkurenčno prednost?

> Pa smo spet na primarnem naravoslovju, kjer en naravoslovni izum odtehta 100.000 socioloških, kulturoloških, antropoloških in ostalih družboslovnih doktoratov. V smislu vplivanja na proizvodni proces in družbeni produkt.

Ne, ga ne. Dokler ni bilo družboslovja, ni bil izum vreden nič. Dokler ni družboslovje vzpostavilo pravne države, pravnega varstva intelektualne lastnine, ni bil vreden nič. Dokler se ni akumuliral kapital, ki je našel uporabo za Wattsov parni stroj, je bil ta stroj pač čisto navadna hrupna, umazana in tresoča stvar brez uporabne vrednosti. Brez kakršnekoli uporabne vrednosti. In postavi takšen stroj v afriško vasico, pa opazuj, kako bo skočilo blagostanje.

Ko so zahodni belci z izumom smodnika pokorili tričetrt sveta, ni bilo nobenih sociologov in družboslovcev, da bi razvijali družboslovne kompetence. Par malarjev je malalo Jezuščke, v eni Sloveniji, kjer jih imamo danes več tisoč na milijon ljudi, jih je bilo kakih pet ali deset na milijon ljudi. Vse to je pa omogočil presežni proizvod na podlagi naravoslovnih tehnologij, da se večina ne rabi več ukvarjati s pridelavo hrane.

Zate obstaja kot naravoslovje samo stroj, vse povezano z ljudmi je potem družboslovje. Naravoslovje so pa tudi vsi, ki se ukvarjajo s strojem. Izum je bil vedno vse, ker je vedno obstajala pravna država in zaščita v omejenem obsegu. Tisti, ki mu je naravoslovni izum koristil, je zaščitil in nagradil izumitelja in je veljala tako patentna zaščita kot zaščita osebe. In to tisoč let pred prvim patentnim uradom.

Enostavno ne razumeš, da so obstajale prebojne tehnologije in točke, kjer so se vzpostavili celi sistemi, ki so iz njih potem vlekli korist. Večkrat so celo izginile, ko njihovi nosilci niso naprej predali znanja.

Mislim, kdo lahko verjame, da Irak in Slovenija dostopata do istih znanj in tehnologij kot tisti, ki jih razvijajo, recimo ZDA.

[abohte]
> [macon]
> Seveda znanje fizike in kemije pomaga, da Irak postane nova Nemčija. Sami Iračani morajo razviti to fiziko in kemijo, ne pa po tvoje pesniško, da imajo "vsi dostop do vsega".
>
> Nimajo, zaboga, to so osnove osnov.

Česa nimajo Iračani? Katero znanje jim manjka? Katero znanje imajo npr. Slovenci, Iračani pa ne? A znamo pisati operacijske sisteme? Kaj imamo več naravoslovnega znanja?

Po mojem imamo boljši dostop do tehnologij, ker smo bližje zahodnemu svetu oziroma njegova periferija že kako tisočletje. Ostalo razliko pa naredijo tvoje družboslovne kompetence.

[abohte]
> [macon]
> Ne, v Vzhodni Nemčiji niso imeli računalnikov kot v Zahodni. Lahko so imeli izdelke, niso imeli pa znanja, kako se jih izdela in njihove proizvodnje.

Kdo pa je v Z Nemčiji izumil računalnik? Da ni bila to kakšna AG ali pa Gmbh? Ker AG in Gmbh sta družboslovna izuma dragi moj. Tako, da če ga ni izumil posameznik, potem je zasluga za izum zasluga družboslovja. Pa če ga je posameznik, a je hodil v javne šole? A je raziskave financiral z družboslovnim izumom denarjem? A se je pri tem naslonil na družboslovni izum finančnega sistema? A je računalnik patentiral na podlagi družboslovnega izuma varstva intelektualne lastnine? A je patent prodal na podlagi družboslovnega izuma prodajne pogodbe? Vse to je naredilo družboslovje. Brez družboslovnih izumov bi ta računalnik bil čičke čačke na papirju.

AG in Gmbh sta človeška organizacija in brez ljudi nič. Računalnike so izumili naravoslovci, naravoslovje. Nekoč je izum lahko naredil celo en posameznik v garaži, ker so bili vložki in tehnologije manj zahtevni. Vedno je bil naravoslovec, razen, če mi najdeš kakega komparativista, ki je prebijal meje v kemiji in fiziki.

Ves naravoslovni napredek izhaja iz posameznikov, ker na začetku ni bilo nobenih AG in Gmbh, ampak posamezniki v delavnicah in kabinetih. Torej spet dokaz, da je bil najprej naravoslovni preboj, potem pa družboslovje na tem naravoslovnem preboju.

> Vse družboslovne kompetence, ki jih naštevaš, so posledica tehnološkega nivoja in proizvodnega procesa. Ni bila najprej svobode govora, ženske enakopravnosti in prostega trga, najprej je bil stroj. Naravoslovje.
>
> Po mojem se zatikaš v sekundarnostih in nepomembnostih.

Ne, najprej ni bil stroj. Najprej je bil sistem, ki je omogočal širitev znanja. Najprej je bil jezik. To je družboslovni izum. Da ima za vse slovence "izum" približno enak pomen. Ker govorimo isti jezik. Potem smo izumili slovnico, da smo se lahko oblikovali bolj zapletena besedila, tudi takšna, ki se dogajajo v preteklosti ali prihodnosti. Potem smo izumili šole, v katerih se je znanje širilo. Potem smo izumili knjižnice. Potem smo izumili podjetja. Potem smo izumili lastninsko pravico. Potem smo izumili varstvo lastninske pravice in pravo. Potem smo izumili denar in finančni sistem.

Vse to so omogočili družboslovni izumi.

Zakaj pa noben Homo Sapiens iz ledene dobe ni pogruntal relativnostne teorije? Če so najprej naravoslovni izumi in potem sledijo družboslovni, bi razumel, da za naravoslovne izume družboslovja ne rabiš. Ne rabiš šolstva, ne rabiš jezika, ne rabiš družbenih sistemov. Torej ne bi rabil niti predhodnega znanja. Torej zakaj v ledeni dobi nihče ni izumil anorganske sinteze? Več 1000 let so imeli na voljo, da so razmišljali o njej.

Zato je ni pogruntal, ker za preživetje ni rabil iti v tisto smer. Najprej je bil stroj, potem je pa sistem ugotavljal, kako ga uporabiti ali ne uporabiti. Nobenega sistema širjenja znanja ni bilo pred znanjem, ker ga ni bilo treba.

Najprej je bilo znanje in sicer znanje posameznika. Ko je bilo posameznikov z znanjem zadosti, je šele nastal sistem širjenja znanja.

Glej, tvoje racionalizacije so napačne. Motiš se.