[abohte]
> [macon]
> Po mojem družboslovje nima pojma niti o družbi oziroma je njihova "znanost" nepreverljiva in že zato nujno najmanj pomanjkljiva, če ne direktno napačna. Dokaz so kar vse blodnje dvajsetega stoletja in vsi izrastki marksizma. Vse pa po mojem izhaja iz napačnega razumevanja stroja in tehnologije, produkcije.

Nima še dovolj kompetenc za reševanje tako kompleksnih problemov. Zato pa pravim, da so problemi, ki so danes postavljeni pred naravoslovje piece of cake v primerjavi s problemi, pred katerimi je postavljeno družboslovje. Ti kar išči z naravoslovjem rešitev na družboslovne probleme. To se je počelo s COVIDom pa kako je šlo?

> Naravoslovje ima nasprotno eksaktne rezultate, brez negovih delujočih aplikacij ta moment ne bi bilo toliko ljudi, ker ne bi imeli od česa preživeti.

Vsa aplikativna tehnologija je drugače delujoča zaradi družbe. A ti misliš, da imajo v Rusiji znanstveniki kaj manj dostopa do spoznanj naravoslovnih znanosti? Kaj pa v Indiji? Sedaj pa poglej standard življenja v Indiji vs temu, ki ga imamo v SLO. Če bi bil vzrok za razliko v standardu naravoslovje, potem bi morali biti slovenski znanstveniki nekaj razredov pred indijskimi. Ne vem, pri nas bi poznali vsa sodobna spoznanja jedrske fizike, Indijci bi pa šele sedaj spoznavali Bohrov model atoma. Pa nimajo Indijci nič manj stika s sodobno znanostjo kot slovenski znanstveniki, kvečjemu še več. Pa? Jim to kaj pomaga pri standardu? V čem je potem razlika?

V mehkih kompetencah družbe. To je razlika. Razlika v standardu ni zgodovinsko pogojena (npr. J. Koreja, Japonska...) niti ni razlika pogojena s tem, da Indijci nimajo stika s sodobno znanostjo. Izključno družbene kompetence so tiste, ki Indiji onemogočajo doseči ta standard.

Za tretji svet je značilno, da s resursom človekom delajo kot svinje z mehom. Praktično povsod so ženske, ki so pol potenciala človeštva, odrinjene iz javnega. Indija ima recimo okoli tretjino uradno nepismenih, kar v praksi pomeni, da imajo nepismenih vsaj dve tretjini (vsak butelj, ki se zna podpisati in prebrati kak napis, se namreč ima za pismenega).

Potem pa na ta način pogledaš indijski človeški kapital in ga nimajo večjega kot ZDA s štirikrat manj ljudi, kvečjemu manjšega. Ne štejejo namreč tisti, ki z motiko okopavajo gredo ali nosijo vodo iz vodnjaka kot pred 1000 leti.

To seveda ne pomeni, da ne morejo imeti vrhunskih inštitucij z vrhunskimi ljudmi, ker so jih tudi imeli že pred 1000 leti. Takrat je bila Indija tudi bogatejša od Evrope in sicer v povprečju.