Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Drugi tir med interesi Nemčije, Rusije in Kitajske
Strani: 1
sporočil: 30.415
Zadnja sprememba: anon-317028 18.02.2017 11:09
Nemci niso dovolili, da bi Kitajci kupili Brniško letališče in so
ga raje kupili sami ter ga v primerjavi z drugimi primerljivimi
letališči razvojno zapostavili...V Zagrebu pred otvoritvijo novega
tudi za Slovence zanimivega letališča, že zdaj imajo dvakrat več
potnikov, v Beogradu pa trikrat, letališči imata nekaj direktnih
mednarodnih linij, Beograd celo za New York. Beograd ima 60
pristankov dnevno, Zagreb jih ima 40...Fraport je iz Brnika naredil
malo lokalno letališče za domorodce...pač, Nemci niso dovolili, da
ga kupi nekdo drug. Nemci so za sebe izgradili Severni tok, Južnega
toka ne dovolijo...Sicer, na splošno, slovenska politika ne želi
tujega partnerja, še najmanj tujo partnersko državo, ker preprosto
želi na drugem tiru, "prosto po prešernu" po vzoru TEŠ 6, zagoniti
1,5 milijard brez polaganja računov.
sporočil: 10.896
Zeleznica je infrastrukturni projekt in zato v nacionalnem
interesu. Ce kaj, mora drzava obdrzati v svojih rokah
infrastrukturo. Drug pogled pa je: ce imajo Rusi fakulteto v Kopru,
naj dobijo se Luko in zeleznico. Zakaj pa ne? Kitajcke je odganjal
ze Pahor takrat, ko mu je sine ocital, da je picka.
sporočil: 2.998
Preko 70% našega izvoza gre v EU, izvoz v Rusijo je v primerjavi s
tem zelo majhen. Zakaj bi si zapirala vrata v EU od katere živimo,
da bi zadovoljili interese 5 podjetij, ki poslujejo z Rusijo. Drugi
tir, specifično obslužuje EU, ne Rusijo.
Ali so ruske podkupnine res bolj pomembne od gospodarskega uspeha?
Ali so ruske podkupnine res bolj pomembne od gospodarskega uspeha?
sporočil: 273
Zadnja sprememba: 1126DXSXU 18.02.2017 15:20
Na prvem mestu bi bilo za razmisliti o samem obsegu projekta "2
tir".Oblikovan je bil v kontekstu tega, da se bo od Divače speljalo še en tir neposredno do Trsta, kar sedaj pri Italijanih ni več aktualno, zato bo v perspektivi kmalu prišlo do ideje da se naredi neposredna povezava med Koprom in Trstom in še tako zagotovi večja pretočnost med Balkanskim in Apeninskim prostorom.
Projekt ima vključeno večino drage infrastrukture, ki jevpotrebna za dvotirno progo. Tudi in predvsem zato, ker naj bi po njem potekala tudi malenkost potniškega prometa.
Konvse skupaj seštejemo in pogledamo primarne cilje bi bilo veliko bolje če se po trasi "2 tira" naredi namensko dvotirno progo za tovorňi promet, sedaj obstoječo progo pa nameňi za potniški promet.
In se ta povezovalski zaplet reši enkrat za zmeraj.
Kdo bo investiral?
Najbolje tisti, ki bo vložil denar najceneje, še bolj pa je pomembno da bo to nekdo, ki bo potem svoje strateške povezave usmerjal preko Slovenije. Pri tem je zaslužek od prometa preko proge še najmanj pomemben, saj se običajno ob lukah vzpostavi veliko druge infrastrukture, storitev, ki daleč presegajo samo prometni vidik. Verjetno se da tu za Slovenijo največ doseči s partnesrtvom s Kitajci.
Nemci so tu glede interesov na nasprotni strani od Slovenije, saj jim je v neposrednem interesu, da se še naprej čimveč prometa iz Azije usmerja preko severnoevropskih luk, kjer je njihov Hamburg v ospredju. Njih ne moti transport Kitajske preko Hamburga, zato ne vem s kakšim legitimňim argumentom bi lahko nasprotovali povečanju krajše transportne poti skozi Koper/Jadran.
sporočil: 1.393
Interes za "vstop" imajo vsi, ki jim bo slovenska država
izplačevala donos, ki bo dovolj presegal njihove državne obveznice.
In jim hkrati dovolj prepričljivo garantirala ta izplačila. In
verjetno nihče drug.
sporočil: 2.624
Se popolnoma strinjam z navedbami pisca članka v zaključku
prispevka. Če gledamo globalni transportni sistem v svetu vidimo,
da AMmeričani z svojim načinom blokiranja razvoja industrije se
sedaj širi popolnoma drugače dostava izdelkov do potrošnika. Recimo
opaža se, da Kitajska daje res Američanom možnost transporta
njihovih izdelkov in tukaj pridemo do novega položaja. Izdelek z
njihovo ceno in cena transporta je 10 x dražji. Zato je Kitajska
začela popolnoma drugačno politiko in subvencionira poštne stortive
samo za njihove izdelke. Dosegli so neverjente rezultate. Samo
14.11.2016 so dosegli prodajo več kot 10 miljard Dolarjev. Torej
tukaj mora biti Slovenija prividna, da se ne ujame v lastno zanko.
Zato bi morali študirati koliko bi lahko pokasirali od teh
transporntih poti. Jaz si upam trditi, da bi lahko ta projekt
prinesel modernizacijo gospodarstva in sočasno cenejša pot za
dostavo novih delov, katere ne znamo še ali pa ne moremo
proizvesti, da bi lahko naredili končni izdelek. Zato je pozitivno,
da LUKA vlaga v modernizacijo pretovora kontejnerjev. Samo tukaj pa
vidim nov problem in to je zadrževanje kontejnerjev v luki KOPER in
slaba pretočnost proge do DIVAČE. Zato bi lahko takoj začeli z
modernizacijo kontejnersih terminalov na križišču poti jug-sever,
zahod-vzhod. To križišče pa je v Ljubljani Moste. Zraven pa še
imamo AC povezavo. Zato bi sam šel že danes v smer kako čimprej
spraviti polni kontejner iz LK in kako spraviti prazne kontejnerje
v Luko KOPER z čim manj stroški. Sočasno pa je to ena izmed
rešitev, da naši podjtniki ne bodo hodili kupovat delov za svojo
proizvodnjo drugam in si dodatno še povečevali stroškov za izdelavo
nekega izdelka. Zato se popolnoma strinjam z piscem članka in
popolnoma pravilno navaja, da je potrebno raznim sleparjem in
mešalcem iz levega v desni žep enostavno prepovedati opravljanje
dejavnosti.
sporočil: 346
Pirej so grki prodali kiajcem ..... in to je ključni problem grške
krize ...
in na veslje grških delavcev ga niso zaprli (in poti speljali v hamburg).... ampak zadeva se razvija...
če odidejo še francozi in nizozemci iz EU bo vse skupaj izgledalo kot 1941...
in na veslje grških delavcev ga niso zaprli (in poti speljali v hamburg).... ampak zadeva se razvija...
če odidejo še francozi in nizozemci iz EU bo vse skupaj izgledalo kot 1941...
sporočil: 60
Vsak pameten gospodar bi najprej naredil tisti 2km tir do meje
proti Trstu. Še vedno se lahko uporablja tir Divača-Koper, presežki
pa gredo proti Trstu. Tudi obnova proge Divača-Koper je na tak
način možna brez večjih problemov, da o zmanjšanem riziku v primeru
kakšnih skalnih podorov, niti ne izgubljam besed.
Strani: 1