Keri đeki so te Čehi pa kva so nas pregazili xD. Kok je fajn tuje hvalt, ko bi pa naši devalviral valuto bi jih pa zmerjali z lopovi in komunisti. Sem Slovenec jamram in ne iščem rešitev.

Bi pa za prihodnjo kolumno predlagal, da razložiš makroekonomski fenomen Slovaške, ki pa ima evro. Kaj je pa tu fora? To, da je poceni delovna sila na pragu Dunaja in vmes ni Karavank?=D

Gledam tale drugi grafikon in vidim, da je pri obravnavi AUD/NZD potreben popravek.

Pri pisanju kolumne sem valutne križe gledal na zaslonu in sem očitno za gibanje tečaja novozelanskih dolarjev za enega avstralskega izbral prikaz NZD/AUD namesto AUD/NZD. Za drugi grafikon, kjer sem to gibanje izrisal, sem podatke izvozil pravilno in so zato tudi prikazani pravilno.

Dejansko je torej NZD proti AUD zadnja štiri leta rasel in ne upadal, čeprav BDP Nove Zelandije zaostaja za BDP Avstralije.

Skratka, v primeru AUD/NZD se je valutni križ zadnja leta gibal ravno nasprotno od tega, kar bi pričakovali iz primerjave gospodarske rasti njunih držav, pri ostali obravnavani trojici (EUR/NOK, SEK/NOK in USD/CAD) pa zapisano velja in je razvidno tudi z grafikona. Verjetno bi pri šibkosti AUD nekaj fundamenta lahko iskali v koreliranosti AUD s XAU, ampak to v obravnavanem kontekstu ni relevantno, definitivno pa ne gre za to, da bi iskal izgovore.

Za napako se opravičujem.

... Namesto dolgoveznega modrovanja, ali se tečaji res gibljejo preveč kaotično ali pa vsaj preveč nekorelirano ...

... čuj, TadejK ... evo, za razliko od nekoreliranosti tečajev valut mene bolj muči toti www.financnitrgi.com.../nafta.gif graf in njegova pretirana koreliranost z ekonomskimi (2008) in političnimi (2014) interesi na totem forumu tako opevanega in čaščenega nikoli in od nikogar izbranega gospodarja sveta, ki zelo korelirano za sabo potegne celotno svetovno gospodarstvo ...

P.S.: če zgornjo teorijo zarote še malo pojasnim, se ekonomski interesi nanašajo na iz grafa jasno razvidno manipulacijo cene nafte prevaljevanje škode svoje finančne pizdarije na celi svet, politični interesi pa se nanašajo na iz grafa jasno razvidno manipulacijo cene nafte gospodarsko uničenje svojega smrtnega sovražnika Rusije, ko se je ta uprla ameriški grožnji pred svojimi vrati ...

[najobj]
... Namesto dolgoveznega modrovanja, ali se tečaji res gibljejo preveč kaotično ali pa vsaj preveč nekorelirano ...

... čuj, TadejK ... evo, za razliko od nekoreliranosti tečajev valut mene bolj muči toti www.financnitrgi.com.../nafta.gif graf in njegova pretirana koreliranost z ekonomskimi (2008) in političnimi (2014) interesi na totem forumu tako opevanega in čaščenega nikoli in od nikogar izbranega gospodarja sveta, ki zelo korelirano za sabo potegne celotno svetovno gospodarstvo ...

P.S.: če zgornjo teorijo zarote še malo pojasnim, se ekonomski interesi nanašajo na iz grafa jasno razvidno manipulacijo cene nafte prevaljevanje škode svoje finančne pizdarije na celi svet, politični interesi pa se nanašajo na iz grafa jasno razvidno manipulacijo cene nafte gospodarsko uničenje svojega smrtnega sovražnika Rusije, ko se je ta uprla ameriški grožnji pred svojimi vrati ...

Khm, padanje cen nafte Sloveniji zelo koristi. Korelacija med višino cene nafte in ciklusom v katerem se nahaja gospodarstvo ne samo v Sloveniji, da se razumemo, je zelo močna. Seveda na gospodarsko rast zelo vplivajo tudi ostale cene surovin, ki se tudi gibajo dokaj sorazmerno. Ko je cena nafte visoka je v Sloveniji po navadi recesija.

[vrac]
> [najobj]
> ... Namesto dolgoveznega modrovanja, ali se tečaji res gibljejo preveč kaotično ali pa vsaj preveč nekorelirano ...
>
> ... čuj, TadejK ... evo, za razliko od nekoreliranosti tečajev valut mene bolj muči toti www.financnitrgi.com.../nafta.gif graf in njegova pretirana koreliranost z ekonomskimi (2008) in političnimi (2014) interesi na totem forumu tako opevanega in čaščenega nikoli in od nikogar izbranega gospodarja sveta, ki zelo korelirano za sabo potegne celotno svetovno gospodarstvo ...
>
> P.S.: če zgornjo teorijo zarote še malo pojasnim, se ekonomski interesi nanašajo na iz grafa jasno razvidno manipulacijo cene nafte prevaljevanje škode svoje finančne pizdarije na celi svet, politični interesi pa se nanašajo na iz grafa jasno razvidno manipulacijo cene nafte gospodarsko uničenje svojega smrtnega sovražnika Rusije, ko se je ta uprla ameriški grožnji pred svojimi vrati ...

Khm, padanje cen nafte Sloveniji zelo koristi. Korelacija med višino cene nafte in ciklusom v katerem se nahaja gospodarstvo ne samo v Sloveniji, da se razumemo, je zelo močna. Seveda na gospodarsko rast zelo vplivajo tudi ostale cene surovin, ki se tudi gibajo dokaj sorazmerno. Ko je cena nafte visoka je v Sloveniji po navadi recesija.

... OK, sicer Slovenije sploh nisem imel v mislih, ampak kljub temu toti www.financnitrgi.com.../nafta.gif graf ti nisi glih najboljše pogledal, priznaj ...

P.S.: življenje se ne začne ali konča na tankšteli, gospodarska rast pa še najmanj ...

[TadejK]
Zagovorniki skupne valute imajo nedvomno prav tudi glede njenih očitnih prednosti: za porabnike sta to večja preglednost in primerljivost prejemkov in izdatkov, za popotnike konec stroškov menjave in iskanja menjalnic, za podjetja lažje čezmejno poslovanje ter večje medsebojno zaupanje v izkaze in plačilno sposobnost.

V članku navedeni razlogi prednosti monetarne unije sicer držijo, vendar niso bili to resnični razlogi za uvedbo EMU (Evropske Monetarne Unije).

Zakaj so uvedli skupno valuto €? Sistem pred uvedbo € (1979-1998) je bil Evropski Valutni Sistem (EWS-Europäisches Währungssystem/EMS-European Monetary System), ki je predstavljal (podobno kot Bretton Woods Sistem po drugi svetovni vojni - vezava na USD) "sistem vodilne valute" (reserve currency ali anchor currency), in sicer je znotraj tega sistema valuta Deutsche Mark (DM) prevzela vlogo vodilne valute oz. t.i. sidra. Država, ki veže svoj menjalni tečaj na drugo večjo državo, mora biti pripravljena, da sledi denarni politiki te države, kaj praviloma pomeni, da kopira obrestno politiko ter pazi na to, da makroekonomsko plačna politika v enaki meri sledi rasti produktivnosti, kot je to v državi valutnega sidra (v našem primeru Nemčija). Prednosti pri tem so, da se blaži negativne učinke valutnih spekulacij medn. kapitalskih trgov, poleg tega tudi pritisk konkurenčnosti države z valutnim sidrom manjša inflacijske težnje v manjši državi.

Tak sistem t.i. vodilne/sidrane valute je dobra zasilna rešitev, če obstaja konvergenca inflacijskih stopenj in ko se v nekem prepletenim gospodarskem prostoru hoče preprečiti, da zunanja vrednost valute (=menjalni tečaj) na prostem kapitalskem trgu iracionalno niha.

Opisani sistemi vodline valute je pa v resnici lahko zgolj zasilna rešitev, ker ima nek odločilni defekt: v takem sistemu centralna (emisijska) banka države vodilne valute določi denarno politiko, se torej sme orientirati le po potrebah gospodarstva zgolj svoje države, čeprav določa tudi denarno politiko vseh manjših, drugih valutno vezanih držav (primer 1992: Bundesbanka je po združitvi Zahodne/Vzhodne Nečije in posledičnega gospodarskega booma močno povečala obresti, ostala Evropa pa je tedaj doživela recesijo).

V primeru, da se v neki večji, medseboj prepleteni gospodarski regiji kaže stabilna konvergenca razvoja inflacije, ob predpostavki, da vse sodulujoče države želijo dolgoročno držati inflacijo na enotnem nivoju, je monetarna unija logična, ne pa zgolj politična, ampak predvsem gospodarska konsekvenca zaradi notranje in zunanje stabilizacije vrednosti valute: kajti, vse članice monetarne unije (lahko) sodelujejo pri oblikovanju denarne politike, nujni pogoj zato, da lahko nastane v celotni gospodarski regiji rast in polna (oz. čim večja) zaposlenost.

Zakaj sedaj toliko (upravičenaga!) govora o (disfunkcionlni!) Evropski Monetarni Uniji - in to nazven (beri ameriški tisk) proti drugimi svetovnimi valutam (t.i. valutna vojna), kot tudi navznoter (deflacija, recesija, rekordna brezposeljnost v Evroconi)? Odgovor je banalen: Če posamične (še posebej večje) članice monetarne unije svoje plačne politike glede na razvoj lastne produktivnosti ne orientiranjo glede na skupno inflacijsko zavezo, ki ga v primeru EU opredeli statut ECB in Massatrichtsa pogodba (2%) - kajti, vsaka monetarna unija je v bistvu zgolj zaveza o enaki stopnji inflacije glede na lastno produktivnost - bo taka monetarna unija morala razpasti.

lp,
a

Obožujem take akademske kolumne, ki so tako lepo zaokržene, da se moraš kar zamisliti, na kateri točki bi vstopil v razpravo. :))

Če si se na koncu spotaknil še ob Česko in kako nas šiša, bi človek pričakoval, da podaš še graf o BDP Češke in Slovenije. Razen, če nisi mislil, da bi to bralci naredili za domačo nalogo. :))

Zadeve so različne, glede ne velikost, produkcijo in ostale zadeve. Če bi norveška prevzela evro, zaradi tega ne bo nič na boljšem v odvisnosti na cene nafte. Funt je tako razred zase.

Imeti svojo državno valuto predstavlja predvsem neki vzvod, ročico, kako se lahko prilagodiš razmeram. Če devalviraš za 10% svojo valuto, potem naj bi to doletelo vse državljane nekako `enakomerno`. Tuje blago in storitve bodo nekoliko dražje, verjetno ga bo manj, kar lahko pripomore k uravnoteženi izvozno uvozni bilanci.

Če svoje valute nimaš, nimaš tega vzvoda. Potem ti ostane samo to, da v reoke vzameš škarje in izrežeš določene stvari, kar pogosto ni enostavno.

Tudi, če gre za razne pripravljene dodatke. :))

Ne jamram. Slovenec sem. Iščem rešitve.

[FrRoSt]
Zadeve so različne, glede ne velikost, produkcijo in ostale zadeve. Če bi norveška prevzela evro, zaradi tega ne bo nič na boljšem v odvisnosti na cene nafte.

Glede Norveške je zgodba po mojem mnenju malo drugačna od v članku prikazane:
Norveška je po letu 1969 - po odkritju velikega naftnega polja Ekofisk - dejansko doživela stanje, na katero ni bila pripravljena: dolarji so "poplavili" norveški valutni trg in tečaj norveške krone ter plače in inflacijo dvignili v višave. Posledično je naftna industrija na Norveškem izrinila druge industr. panoge (industr. papirja, ribiška industr., ..) - dežela je postala povsem odvisna od cene nafte. Leta 1982 je potem Norveška zaradi močnega padca cene nafte dejansko padla v globoko krizo, iz kate se je šele izvila (po 7-letni debati v parlamentu) tako, da so se odločili izvoziti dolarje nazaj, in sicer na tak način, da so zakonsko predpisali, da se sme dolarske prihodke iz nafte in zemeljskega plina naložiti skoraj izključno v tujini (le 4% gre v budget) - tako so zmanjšali odvisnost od tuje valute in zaščitili ekoomijo pred dotoki dolarja. Ustanovili so doslej največji obstoječi državni sklad na svetu (cca. 750 milijard € naložb v tuje vrednostne papire in neprimičnine), kateri donos pokriva deficite v proračunu.

Imeti svojo državno valuto predstavlja predvsem neki vzvod, ročico, kako se lahko prilagodiš razmeram. Če devalviraš za 10% svojo valuto, potem naj bi to doletelo vse državljane nekako `enakomerno`. Tuje blago in storitve bodo nekoliko dražje, verjetno ga bo manj, kar lahko pripomore k uravnoteženi izvozno uvozni bilanci.

Manj znano je, da lahko posamezne članice znotraj neke monetarne unije tudi devalvirajo (predvsem Nemčija je to počela), sicer na drugačni način (če strošek dela glede na produktivnost posam. članic relativno zaustaja za skupnim inflacijskim ciljem), kaj takoj postane jasno, če si pogledamo spodaj v linku navedeni graf, ki prikazuje t.i. gibanje relativnega efektivnega menjalnega tečaja nekaterij večjih EU-članic in Švice) v zadnjih 20-tih letih:
graf: --> www.flassbeck-econom...Heuser.png


lp,
a

[maningi]

Glede Norveške je zgodba po mojem mnenju malo drugačna od v članku prikazane:
Norveška je po letu 1969 - po odkritju velikega naftnega polja Ekofisk - dejansko doživela stanje, na katero ni bila pripravljena: dolarji so "poplavili" norveški valutni trg in tečaj norveške krone ter plače in inflacijo dvignili v višave. Posledično je naftna industrija na Norveškem izrinila druge industr. panoge (industr. papirja, ribiška industr., ..) - dežela je postala povsem odvisna od cene nafte. Leta 1982 je potem Norveška zaradi močnega padca cene nafte dejansko padla v globoko krizo, iz kate se je šele izvila (po 7-letni debati v parlamentu) tako, da so se odločili izvoziti dolarje nazaj, in sicer na tak način, da so zakonsko predpisali, da se sme dolarske prihodke iz nafte in zemeljskega plina naložiti skoraj izključno v tujini (le 4% gre v budget) - tako so zmanjšali odvisnost od tuje valute in zaščitili ekoomijo pred dotoki dolarja. Ustanovili so doslej največji obstoječi državni sklad na svetu (cca. 750 milijard € naložb v tuje vrednostne papire in neprimičnine), kateri donos pokriva deficite v proračunu.

Hvala.

Saj verjetno ima vsaka država, tako kakor Norveška, svoje specifične panoge in probleme. Le da je norveško bogastvo nafta, ta je imela spcifične in učinke na druge gospodarske panoge. Tudi na Islandiji, ko so se ukvarjali s cvetočim bančništvom, so verjetno bile povsem podobne težave. Če je kdo prišel zaprosit za kredit za novo ribolovno barko, so se mu smejali. Bančništvo je odcvetelo, nafta ima svoje specifične probleme. Vspone in padce.

Vedel sem, da imajo sklad, točnih podrobnosti nastanka ne. 7-letna debata v parlamentu?? No, saj me čisto ne preseneča. V neki taki zadevi imam v spominu, mislim, da je šlo tudi za Norveško, so zdravstveno reformo sprejeli tudi po 7-letni debati. In kot sem slišal v nekem pogovoru s slovenko, ki tam živi, je zdravstvo pri njih milo rečeno hecno, zobozdravstva in protetike niti ne omenjam.

Hotel sem povedati nekaj drugega. Saj ne idealiziram takih in podobnih držav, vseeno pa se sprašujem: če za tako debato rabijo tam 7 let, koliko jih je potem potrebnih pri nas?? Ali je sploh možno izpelati kakšno reformo?

Toliko za enkrat. Lepo, da si nazaj. Sem hotel komentirati tudi tvoj zadnji odstavek o ciljani inflacji iz prvega posta, ga nekoliko prevesti; kot bi rekel moj prijatelj tasilo, v nižji pogovorni jezik, da bo lahko nekoliko bolj razumljiv. Ne razumem, da ga nihče ne razume/prajta.
Žal sem nekako kratek s časom. Verjetno naslednjič. Če me ne bodo vrgli, kakor se temu tukaj reče, v čakalnico. :))

l.p.

Nisi navedel Poljske in skoraj 30% devalvacije zlota po zacetku krize 2008. Kar je po moje dalec najboljsi primer glede prednosti lastne valute.

Da ne omenimo leto 1992, ko je Evropski Valutni Sistem doživel svojo prvo večjo krizo in je Italija močno devalvirala Liro.

Se pa čudim, da tukaj znamo razmišljati le v eno smer, v smer devalvacije. V obstoječi EMU pa bi morali gledati tudi v obratno smer, da bi lahko v nekem srednjeročnem okviru dosegli zopet uravnoteženo izhodišče.

lp,
a