Finance rejv danes ob cca 10.36

Bodite pozorni: z 18. oktobrom se viša limit, ko vam pri plačevanju z brezstično kartico na POS-terminalu ni treba vnesti PIN-številke
39 min
Z 18. oktobrom 2019 se bo spremenila zgornja meja limita za enkratno plačilo z brezstičnimi karticami Maestro, Mastercard in Visa - in sicer z zdajšnjih 15 evrov na 25 evrov, so sporočili z Združenja bank Slovenije (ZBS).
To pomeni, da vam za plačilo v vrednosti do vključno 24,99 evra, na prodajnem mestu na POS-temrinalu ne bo več treba vnašati svoje PIN-številke. Namreč, po novem bo vnos PIN številke potreben za potrjevanje brezstičnih plačil nad 25 evrov (izjemoma za brezstična plačila pod 25 evrov, kadar bo takšna zahteva POS-terminala).
Iz ZBS ob tem še sporočajo: "Zaradi zagotavljanja dodatne varnosti pri brezstični uporabi kartic so banke in hranilnice že ob prvi uvedbi brezstičnih kartic, postavile dodaten limit za vse kartice, ki omogočajo brezstično plačevanje. Ta je odvisen od posamezne banke oziroma hranilnice in je določen kot seštevek zneskov zaporednih brezstičnih plačil, ki so bila izvedena brez vnosa PIN-številke. To pomeni - ko boste dosegli skupni znesek predhodnih zaporednih brezstičnih plačil brez PIN, ki je pri vaši banki ali hranilnici določen kot limit, boste morali v nadaljevanju tudi pri plačilu zneska pod 25 evrov na prodajnih mestih na POS-terminalu vpisati PIN številko vaše kartice."
live.finance.si/8952...N-stevilke

Finance rejv danes ob cca 11.02

Brezstično zdaj do 25 evrov
13 min
Z 18. oktobrom se bo zgornja meja limita za enkratno plačilo z brezstičnimi karticami maestro, mastercard in visa dvignila s 15 na 25 evrov, sporočajo iz Združenja bank Slovenije. Tako za plačilo do vključno 24,99 evra na POS terminalu ne bo več potreben vnos PIN številke, pod tem zneskom bo to le izjemoma, ko bo takšna zahteva POS terminala.
Če ima vaša banka oziroma hranilnica svoj skupni limit za brezstično poslovanje, boste morali, ko ga boste dosegli, tudi poslej vtipkavati tudi PIN številko.
live.finance.si/8952...o-25-evrov

Finance rejv danes ob cca 12.17 ?

Finance Akademija vabi na brezplačno delavnico "Dezorganizacija + potrata resursov"...

:-P

Berem temo pod člankom "Dostava paketov: kdo zmaguje v tekmi za spletne kupce" in ugotavljam, da zgodba Huawei & TNT ni samo ena, da je teh logističnih zgodb veliko.
forum.finance.si/?t=215174

Pozitivna misel: vsak MojeDeželan s.p. se lahko precej poceni prelevi v kožo kitajske mega hajtek korporacije, samo nekaj paketov mora poslati ali naročiti... :-P

[pobalin]
> [najobj]
> alzo, če mene kaj vprašaš, toti kevder pri ohranjanju kvalitete Financarjem bolj pomaga, kot škodi, tako da njihova pomoč pri umiranju lastnega "otroka" ni glih najbolj pametna izbira, sploh ker jih v današnjem času in prostoru nimajo glih dosti ...

Eh, tvoje izvajanje bi razumel, če bi bil tole za roko-kmetske Finance forum pecuniarium. Pa ni. To so samo katakombe zablodelih duš, ki jih bodo mora čez nekaj stoletij za denar raziskovali, pisali znanstvene članke in kazali zanamcem. Na nas je, da se spravimo iz njih in si priborimo svoj Bizanc in svoj Vatikan, če nam je kaj do tega.

Da se brez kevdra da, poskušajo dokazati bivši delavski sorabotniki na Petričku (Delo), kjer gledam vedno daljše sence vseh večjih cehovsko-panožno-konferečno-mrežastih projektov Financ. V 60-letnem možganskem in medijskem hrustu-trustu se obnašajo kot kitajčki - od prevzemanja kadrov do kopiranja, posnemanja projektov in vzorcev so prešli v brutalno uporabo velikosti in vpliva "vodilnega časnika" (in njegovega lastnika).

Ob neustavljivem propadanju kvalitete svojega paradnega časopisa so se na Petričku lotili prav tistega segmenta, ki ga je Gustl tukaj razglašal za prihodnost Financ. Mogoče bo to res, ampak če bo šlo tako naprej, bo na ravni malih MojeDeželnih kmetičev in obrtničkov in interesnih ali ideoloških prijateljev te redakcije.

Me prav zanima, če bo Gustl kaj pripomnil na to... :-P

... eh, kje so dobri stari cajti, ko sem na totem forumu moral biti v boljši formi kot Roglič na Vuelti, ker do cifre 167 komadov ne more glih vsak in kar tako mimogrede ...

P.S.: ker zaradi "non-pecuniary damages" toti forum nepovratno crkuje, sem se z nedosegljivim rekordom definitovno zapisal v forumsko zgodovino, tako da imam ubogi, totalno ignorirani, napaćeni Štajerc mešane občutke med žalostjo in ponosom, sploh ker rahlo dvomim, da bodo o tem čez nekaj stoletij za denar raziskovali, pisali znanstvene članke in kazali zanamcem ...

[najobj]
imam ubogi, totalno ignorirani, napaćeni Štajerc mešane občutke med žalostjo in ponosom, sploh ker rahlo dvomim, da bodo o tem čez nekaj stoletij za denar raziskovali, pisali znanstvene članke in kazali zanamcem ...

Mislim, da si z "mešanimi občutki med žalostjo in ponosom" zadel bistvo orto štajerske duše, kot jo jaz dojemam. :-)

[pobalin]
> [najobj]
> imam ubogi, totalno ignorirani, napaćeni Štajerc mešane občutke med žalostjo in ponosom, sploh ker rahlo dvomim, da bodo o tem čez nekaj stoletij za denar raziskovali, pisali znanstvene članke in kazali zanamcem ...

Mislim, da si z "mešanimi občutki med žalostjo in ponosom" zadel bistvo orto štajerske duše, kot jo jaz dojemam. :-)

... ja, en hecni forumski Šiško, bi lahko rekel, če bi se malo pohecal na svoj račun ...

[Gustl]
> [hostamox]
> > [Gustl]
> > Točno to so vprašanja s katerimi se trenutno ukvarjam v naših firmah.
> >
> > Kako zakasirati nekaj, kar je nekomu lahko vredno (vec) 1000 eur, nekdo pa označi to isto za brezvezen dolgčas.
> >
> > Mediji imamo s tem velike težave, ker izviramo iz logike "masovnega produkta", ker je to nekoc prinašali največjo korist za podjetje (no, ne samo medijem, celotna masovna produkcija tako deluje).
>
> Možnosti so vedno vsaj tri, poleg vseh ostalih
> -skrbite, da vam naročništvo čimpočasneje pada
> -skrbite, da ste na safe side- stalno stroškvna optimizacija
> -diverzifikacija, da niste več le cajtn, kar tudi počnete

V prvi tocki je situacija malo drugačna. Naročnine rastejo 8% y-o-y (print - 6%, digital + 20%). Smo na ravneh, ki smo jih nazandnje videli 2012 in gremo proti ravnem, ki smo jih videli na vrhu leta 2008.


> Škoda se je obremenjevat s tem koliko lahko nekomu zakasiraš, pomembnejše je gornje.


S tem se pa ne strinjam. V enačbi prihodkov sta dve spremenljivki:

- koliko prodaš
- kaksna je povprečna cena tega

Prvi je pri naročniškem biznisu sestavljen iz:

- koliko novih strank pridobiš
- koliko starih strank izgubis

Hotel sem napisat, da ti ne more bit fokus le kako čimveč zaračunat.
In da so že v štartu vsaj tri možnosti. To, kar si ti napisal, je po moje safe side (lahko rečeš tudi dobiček) oz druga alineja.

Pri biznisu,kot je vaš, ki je verjetno izrazito cikličen, ne rabiš bit preveč pameten(s tem nočem nikogar podcenjevat),da ne rasteš v konjukturi. Če gre gospodarstvu dobro in so službe, bo šlo verjetno dobro tudi finančnemu časopisu.

Dodatno dimenzijo da dejstvo, da se nihce ni zivel od prihodkov, ampak od dobicka oz bolje "razlike v ceni" (contribution margin - prispevek h kritju), tako da to je glavni fokus.

Zato je pricing tu zelo pomemben - KPI ni število narocnikov, KPI je prispevek h kritju, ker urednistvo (fabrka) je drago.

Ce poenostavim...

Vcasih se splača narest manj traktorjev pa tiste za prave stranke, kot pa imeti petletni cilj "naredimo X traktorjev" :)

To je vsekakor res. Problem nastane, če zmanjka strank zaradi predragih traktorjev ali pa trpi kvaliteta zaradi preveč izdelanih.
Zato ne moreš strmeti le k enem cilju npr. večanju profita,če ti
obenem stalno pada št.naročnikov.




Nekaj o tem govori možak spodaj

svetkapitala.delo.si...ija-226783

[pobalin]
Berem temo pod člankom "Dostava paketov: kdo zmaguje v tekmi za spletne kupce" in ugotavljam, da zgodba Huawei & TNT ni samo ena, da je teh logističnih zgodb veliko.
forum.finance.si/?t=215174

V Financah je članek, ki je hkrati vabilo na seminar pod naslovom "Ali se splača biti trd ali prijazen pogajalec?" akademija.finance.si...-pogajalec Rekel bi, da je naslov popolnoma zgrešen, kajti pri pogajanjih ni "ali ali", ali prijazen ali trd pogajalec, pogajalec mora biti prijazen in trd.

[FIN-311684]
V Financah je članek, ki je hkrati vabilo na seminar pod naslovom "Ali se splača biti trd ali prijazen pogajalec?" akademija.finance.si...-pogajalec Rekel bi, da je naslov popolnoma zgrešen, kajti pri pogajanjih ni "ali ali", ali prijazen ali trd pogajalec, pogajalec mora biti prijazen in trd.

Evo, poslovna ideja za Akademijo Financ: pogajalski uorkšop, na katerem bi vidva z Đukićem razložila in prikazala svoje teorije in metode. Mogoče kar tako, da bi se pred vsemi akademiki izpogajala za končno, skupno, definitivno opredelitev, kako je treba streči tem zadevam. :-P

[pobalin]
> [FIN-311684]
> V Financah je članek, ki je hkrati vabilo na seminar pod naslovom "Ali se splača biti trd ali prijazen pogajalec?" akademija.finance.si...-pogajalec Rekel bi, da je naslov popolnoma zgrešen, kajti pri pogajanjih ni "ali ali", ali prijazen ali trd pogajalec, pogajalec mora biti prijazen in trd.

Evo, poslovna ideja za Akademijo Financ: pogajalski uorkšop, na katerem bi vidva z Đukićem razložila in prikazala svoje teorije in metode. Mogoče kar tako, da bi se pred vsemi akademiki izpogajala za končno, skupno, definitivno opredelitev, kako je treba streči tem zadevam. :-P

Kar tako preprosto ne gre. Za pogajanja se moraš pripraviti, dobro poznati snov ali posel, doma preigrati čim več potez kot v šahu. Spomnim se starih časov, ko sem nastopal na turnirjih v šahu na nižjem nivoju in sem večer pred temi hitropoteznimi turnirji bolj iz zabave preigral neka variant otvoritev kot beli, nekaj pa kot črni, sem naslednji dan premagoval nasprotnike kot od šale, seveda razen tistih, ki so se še bolj pripravili in videli nekaj potez več...

Pogajanja so v bistvu igra številk in brez dobrega poznavanja posla, tudi šaha, v manjši meri tudi poker prav pride pa vendar so najboljša pogajanja z odprtimi kartami in s skupnim iskanjem prelomne točke. Pri prodaji in nakupu je najslabše reči jaz lahko grem do tod in gor ali dol ne morem, kajti pogajalca (pogajalci) še vedno lahko poskusita storitev ali izdelek prodati tretjem, sklenit posel in zaslužiti več. Za začetek, poiščimo pozitivno sinergijo, posebej, če smo nekaj skupnega dobrega sinergičnega že ustvarili po formuli 1+1=3...

Naš tovariš Najobj je pod (septembrskim) člankom o (marčevski) tožbi proti dr. Mrevljetu nemarno navrgel nek dvom in še bolj nemarno omenil moj vzdevek. forum.finance.si/?t=215217
Ker je tisti članek zaklenjen, čeprav v njem najbrž ni kaj bistveno več info-dragotin kot v brezplačniku Telekoma, mu odgovarjam tukajle.

Čuj, o zaslugah dr. Mrevljeta sem kar veliko bral in slišal, da je začel razkrinkavati lopovščine okrog stentov. Tudi jaz nisem spomnil konkretne zgodbe, kdaj in kako je to naredil, zato sem pač iz štale potegnil strica gugla in ga vpregel v internetni plug. Tako to gre, pri nas v Ljubljani. Evo, tole je prioral - iz leta 2017:

Pred akcijo, ki sta jo začela s specialistom interne medicine Markom Nočem, so opornice pri nas stale od 800 do 1400 evrov za kos, danes stanejo v UKC Ljubljana okrog 265 evrov, drugod jih še vedno mastno preplačujejo.
Ljubljanski klinični center je leta 2014 zamenjal dobavitelja žilnih opornic ali stentov. Namesto pri domačem podjetju Mark Medical jih je začel kupovati precej ceneje pri poljskem ponudniku. Za to sta zaslužna vi in prof. Noč.
www.delo.si/ozadja/b...rzave.html

Sašo Matas z direktorata za javno naročanje zato napoveduje, da "se sedaj gre lahko v postopek pogajanj." Pogajanja pa niso v interesu dobaviteljev, ustreza jim, da cene ostanejo na ravni današnjih, kjer si vsaka bolnišnica izpogaja svojo. Kardiolog Blaž Mrevlje, ki je bil eden prvih, ki je opozoril na prevelike provizije, je razočaran tudi zato, ker razpis ni bil objavljen v tujem jeziku, da bi s tem omogočili razbitje slovenskih monopolov.
Mrevlje prav zato meni, da razpis "ni bil mišljen resno, sicer bi tujim dobaviteljem stvar olajšali, tako pa so jim otežili prijavo. To kaže na resnost ministrice in to, kolikšno toleranco ima do korupcije". Mrevlje ob tem dodaja, da se tu tudi vidi, da se dobavitelji iz porabnikov norčujejo in posmehujejo.
www.rtvslo.si/zdravj...ili/428054

Kaj meni o dosedanjem delu naših organov, smo vprašali tudi dr. Blaža Mrevljeta, ki je skupaj z dr. Markom Nočem eden najzaslužnejših za to, da je zgodba s preplačanimi žilnimi opornicami sploh prišla v javnost. »Isti odgovor kot pobebavljeni roboti ponavljajo medijem vsakič, ko jih ti vprašajo, zakaj institucije odkrivanja in pregona organiziranega kriminala, z vso opremo in sredstvi, niso sposobne v štirih letih odkriti ljudi, ki sodelujejo pri organiziranem kriminalu v zdravstvu, in jih zapreti ter jim odvzeti nezakonito pridobljeno premoženje. Dokazujejo, da tega, kar je njihovo osnovno poslanstvo, enostavno ne smejo početi,« o policijski preiskavi meni Mrevlje.
www.dnevnik.si/1042782804

Danes si bom privoščil izlet v slovensko-ljubljanski časnik in njegove naročniško zaklenjene vsebine, za katere se mi zdi, da bi bile glede na tematiko lahko rejvnjene tudi na tem portalu Delavskega doma. Morda pa tudi ne, če njih vsebina pluje proti glavnemu toku na Tivolski...

Najprej ena, ki je tako rekoč pljunek v obraz mojega pezdenja čez Lekarno Ljubljana, če je res, da imamo klienti doktorja Sedeja cenejša zdravila kot v provinci. Trg deluje?

Zakaj je aspirin v Ljubljani cenejši kot v Mariboru
Raziskali smo trg zdravil brez recepta in ugotovili, da so nekateri analgetiki v Celju in Mariboru tudi za več kot četrtino dražji kot v Ljubljani. Razlog? Prosto oblikovanje cen lekarniških storitev, pravijo v lekarniški zbornici.
www.dnevnik.si/10429...v-mariboru

Potem zgodba o banki v rokah najboljših (privatnih + tujih) lastnikov, ki spominja na neke informatične peripetije v NLB, ki so v davni preteklosti z glavnega fotelja prve MojeDeželne banke odnesle belosvetskega golfista Voljča.

Fiasko NKBM ali zakaj glava boli le komitente
Odkar je NKBM izpeljala zamenjavo informacijskega sistema, banki ne uspe spraviti svojega elektronskega poslovanja povsem v red, kar občutijo številni fizični in poslovni komitenti. V banki se izgovarjajo, da so se podobni zapleti dogajali tudi drugim finančnim ustanovam.
www.dnevnik.si/10429...iasko-nkbm

In za konec še o delovanju pravne države, spoštovanju črke zakona itn. na enem čisto ljudskem nivoju, urbanem vozakanju z modnimi e-skirojčki. Pravičniško-moralistično vprašanje v duhu Financ: zakaj moramo davkoplačevalci in plačniki prispevkov kriti stroške dragega zdravljenja ponesrečencev, ki se vozijo z električnimi skiroji v nasprotju z zakonom, naši otročki pa zaman čakajo na nujno/dobro operacijo srčka?

Električni skiroji: ljudje si lomijo kosti in razbijajo glave, policija pa gleda proč
V ljubljanskem kliničnem centru opažajo strm porast nesreč uporabnikov (električnih) skirojev, v številnih primerih so poškodbe zelo hude. Kljub skrb zbujajočemu trendu policija še zmeraj tolerira vožnjo z električnimi skiroji, ki jo zakonodaja izrecno prepoveduje.
www.dnevnik.si/10429...gleda-proc

[hostamox]

Hotel sem napisat, da ti ne more bit fokus le kako čimveč zaračunat.

Vsekakor ne.

Pri biznisu,kot je vaš, ki je verjetno izrazito cikličen, ne rabiš bit preveč pameten(s tem nočem nikogar podcenjevat),da ne rasteš v konjukturi. Če gre gospodarstvu dobro in so službe, bo šlo verjetno dobro tudi finančnemu časopisu.

Res je. Ne le poslovnemu (nismo finančni, ime vara) casopisu. Vecini medijem, kot veliko drugim podjetjem, gre v dobrih casih bolje.

Pravzaprav je to velika past, ki se je nekateri v medijski branzi ne zavedajo dobro. Gospodarska rast zamegljuje, da je spodaj se vedno isti mocan trend, ki najeda tradicionalen medijski biznis.

To se lepo vidi v tem, da kljub splosni rasti (tiskani) mediji v najboljšem primeru ohranjamo prihodke ali nam celo malo padajo.

Kdor si bo sedaj nabil fiksne stroške, recimo z radodarnimi "prevzemnimi premijami za kadre" in ne domišljenimi projekti, bo imel zanimivo obdobje, ko se enkrat obrne.

So pa narocnine, kar je nas glavni fokus pri Financah, precej manj ciklične od oglasevanja, kar je tudi ena od lekcij prejšnje krize.

To je vsekakor res. Problem nastane, če zmanjka strank zaradi predragih traktorjev ali pa trpi kvaliteta zaradi preveč izdelanih.
Zato ne moreš strmeti le k enem cilju npr. večanju profita,če ti
obenem stalno pada št.naročnikov.

Zelo odvisno, kje si startal in do kje gres. Mi smo si nekako zadali cilj, da zelimo biti nad 10.000 naročnikov, da dosti nizje ne smemo spustiti, tudi ce bi to pomenilo boljši contribution margin.
Danes precej vec ostane s slabimi 11k narocniki kot deset let nazaj s 14+k.

Od neke tocke naprej so stranke lahko zelo "drage".

Ce vse pobereš s trga, kar lahko, je to bolj ego (ali napacen KPI) problem kot modra poslovna odlocitev.

[hostamox]

Nekaj o tem govori možak spodaj

svetkapitala.delo.si...ija-226783

Zanimiv tekst, z gospodom delim veliko pogledov.

Ce samo dodam k prejsnjemu, ker se mi zdi, da sedaj bolje razumem, na kaj si ciljal prej.

- za "casopis Finance" (medij, print in digital) ne moremo trditi, da stremi za vsako ceno k cim višjemu dobicku, ker tega enostavno ze dolga leta ni in ga tudi se ne bo. Tu je borba za nulo. Boj za obstanek.

- eden glavnih kazalcev, ki ga zasledujemo, je "prispevek narocnin h kritju stroskov urednistva". Torej zaradi ciklicnosti in trendov v oglaševanju zelimo narediti uredništvo stroskovno neodvisno od oglaševanja. Smo zelo blizu, blizje kot kadarkoli doslej.

- lastnik Financ je Bonnier, 200+ let stara druzinska firma. Kot opisuje gospod v clanku, taka podjetja se vseeno malo drugače obnasajo. Meni osebno precej bolj pisano na kožo kot kaksno cetrtletno lovljenje dobicka ali nasteroidani startupi.

Preveč teniskih dvobojev sem ze izgubil, ker sem si pulz nabil v treh tockah, da sem pol izgubil naslednjih 10 :)

[Gustl]
> [hostamox]
>
> Nekaj o tem govori možak spodaj
>
> svetkapitala.delo.si...ija-226783

Preveč teniskih dvobojev sem ze izgubil, ker sem si pulz nabil v treh tockah, da sem pol izgubil naslednjih 10 :)

Gospod iz svetakapitala se sprašuje, zakaj jih je veliko podjetij pobaralo, da jim je načrt, ki so ga tri mesece pri­pravljali v tem času že zastaral. Kaj lahko naredijo, ga sprašujejo? Jaz bi jim predlagal naj delajo prav, preprosto kot marmelada, delajte prav, torej delajte tisto, kar je prav, ne tistega, kar je lažje. Podjetništvo je tek na dolge proge, je maraton, podobno je v življenju, ki je tudi maraton in zato hitimo počasi. Načrtovati v kratkem času veliki dobiček je v podjetniškem maratomu pot navzdol, kar je prej pravilo kot izjema.

Tale citat je iztrgan iz recenzije dveh knjig o demografskih pojavih in njih posledicah. Zanimiv mi je, ker postavlja antitezo mnogim, ki (maltuzijansko) menimo, da je populacija planeta preobsežna in je že zaradi tega morda največji okoljski problem. Še posebno, če želimo vsi živeti v podobnem, zmernem blagostanju.

The mismatch between expectations of a rapidly growing global population (and all the attendant effects on climate, capitalism, and geopolitics) and the reality of both slowing growth rates and absolute contraction is so great that it will pose a considerable threat in the decades ahead. Governments worldwide have evolved to meet the challenge of managing more people, not fewer and not older. Capitalism as a system is particularly vulnerable to a world of less population expansion; a significant portion of the economic growth that has driven capitalism over the past several centuries may have been simply a derivative of more people and younger people consuming more stuff. If the world ahead has fewer people, will there be any real economic growth? We are not only unprepared to answer that question; we are not even starting to ask it.

At the heart of The Human Tide and Empty Planet, as well as demography in general, is the odd yet compelling work of the eighteenth-century British scholar Thomas Malthus. Malthus’ 1798 Essay on the Principle of Population argued that growing numbers of people were a looming threat to social and political stability. He was convinced that humans were destined to produce more people than the world could feed, dooming most of society to suffer from food scarcity while the very rich made sure their needs were met. In Malthus’ dire view, that would lead to starvation, privation, and war, which would eventually lead to population contraction, and then the depressing cycle would begin again.

Yet just as Malthus reached his conclusions, the world changed. Increased crop yields, improvements in sanitation, and accelerated urbanization led not to an endless cycle of impoverishment and contraction but to an explosion of global population in the nineteenth century. Morland provides a rigorous and detailed account of how, in the nineteenth century, global population reached its breakout from millennia of prior human history, during which the population had been stagnant, contracting, or inching forward. He starts with the observation that the population begins to grow rapidly when infant mortality declines. Eventually, fertility falls in response to lower infant mortality—but there is a considerable lag, which explains why societies in the modern world can experience such sharp and extreme surges in population. In other words, while infant mortality is high, women tend to give birth to many children, expecting at least some of them to die before reaching maturity. When infant mortality begins to drop, it takes several generations before fertility does, too. So a woman who gives birth to six children suddenly has six children who survive to adulthood instead of, say, three. Her daughters might also have six children each before the next generation of women adjusts, deciding to have smaller families.
www.foreignaffairs.c...ation-bust

Zanimivo, da danes dežurni rejver še ni opazil članka Delove posebne obveščenke Suzane Kos. Ta se je v današnjem Delu malo bolj posvetila njihovi omniprezentni in omnipotentni visokosti Borutu Jamniku trojnemu nadzorniku i još puno više.

Ob vseh pikanterijah iz (zaklenjenega) članka je spodaj citiran za pobalinski okus najbolj masten ocvirek iz velikega škafa svinjske masti za najbolj elitno kripto kasto. Dober tek!

Zakon o bančništvu prepoveduje opravljanje nadzorniške funkcije v banki, če član že opravlja eno izvršilno direktorsko funkcijo (članstvo v upravi gospodarske družbe) in dve neizvršilni (članstvo v nadzornem svetu).
Jamnik je član v treh nadzornih svetih in torej po zakonu o bančništvu v enem preveč. Ker pa je Modra zavarovalnica med drugim tudi največja, več kot petinska lastnica Cinkarne Celje, to omogoča »kreativno« razlago zakonodaje, ki pravi, da »se kot ena sama direktorska funkcija štejejo izvršne ali neizvršne direktorske funkcije v družbah znotraj iste skupine«.
Kot skupino opredeljuje »nadrejeno osebo in njene podrejene družbe«, nikjer pa ni opredeljeno, ali je za nadrejeno osebo dovolj le 20-odstotni lastniški delež, da je mogoče govoriti o podrejenosti neke druge družbe, ali pa bi za »podreditev« morali govoriti vsaj o kontrolnem deležu.
www.delo.si/novice/s...29409.html

[Gustl]
Res je. Ne le poslovnemu (nismo finančni, ime vara) casopisu.

Tukaj ste na tradicionalni liniji. Tudi Delo že od svoje skotitve pred 60 leti ni bilo delavski časopis, danes pa je še manj. :-)

[Gustl]

Danes precej vec ostane s slabimi 11k narocniki kot deset let nazaj s 14+k.

Od neke tocke naprej so stranke lahko zelo "drage".

Ce vse pobereš s trga, kar lahko, je to bolj ego (ali napacen KPI) problem kot modra poslovna odlocitev.

Pri strankah produkta kot je vaš, imaš vsaj dva profila strank
-tiste, ki si lahko to privoščijo
-tiste, ki jih to zanima.

Od oka je cifra 10.000 kar dobra. Mislim, da vam je dosegljivo tudi še enkrat toliko in Max okoli 40.000.

[hostamox]
> [Gustl]
>
> Danes precej vec ostane s slabimi 11k narocniki kot deset let nazaj s 14+k.
>
> Od neke tocke naprej so stranke lahko zelo "drage".
>
> Ce vse pobereš s trga, kar lahko, je to bolj ego (ali napacen KPI) problem kot modra poslovna odlocitev.

Pri strankah produkta kot je vaš, imaš vsaj dva profila strank
-tiste, ki si lahko to privoščijo
-tiste, ki jih to zanima.

Od oka je cifra 10.000 kar dobra. Mislim, da vam je dosegljivo tudi še enkrat toliko in Max okoli 40.000.

Zaenkrat gledamo cifro 20k.

In je nedosegljivo brez fokusiranja na pricing, kjer smo zaceli tole debato.

Stranke bi pa drugace delil:

- tiste, ki jim produkt koristi (must have)
- tiste, ki jih to zanima (nice to have)


Ker "privoščiti" je neposredno povezano s koristijo.

[pobalin]
Mislim, da si z "mešanimi občutki med žalostjo in ponosom" zadel bistvo orto štajerske duše, kot jo jaz dojemam. :-)

Ponos, da je meja na Šentilju in žalost, da ni meje na Trojanah.

[Gustl]
Res je. Ne le poslovnemu (nismo finančni, ime vara) casopisu.

Trženje je zelo naporno delo, če štartaš z napačnim imenom izdelka.

[jani1974]
> [Gustl]
> Res je. Ne le poslovnemu (nismo finančni, ime vara) casopisu.

Trženje je zelo naporno delo, če štartaš z napačnim imenom izdelka.

Česar ob štartu ne veš...

[Gustl]
> [jani1974]
> > [Gustl]
> > Res je. Ne le poslovnemu (nismo finančni, ime vara) casopisu.
>
> Trženje je zelo naporno delo, če štartaš z napačnim imenom izdelka.

Česar ob štartu ne veš...

Ni bila to kritika, ampak ideja.

[jani1974]
> [Gustl]
> > [jani1974]
> > > [Gustl]
> > > Res je. Ne le poslovnemu (nismo finančni, ime vara) casopisu.
> >
> > Trženje je zelo naporno delo, če štartaš z napačnim imenom izdelka.
>
> Česar ob štartu ne veš...

Ni bila to kritika, ampak ideja.

Vem. Ampak ni veliko biznisov, ki bi startali z "dajmo si ime X, da bo uporabno, tudi če bomo vmes pivotirali". Ker pač ni veliko biznisov, ki bi že vnaprej planirali pivotiranje.

[Gustl]
> [jani1974]
> > [Gustl]
> > > [jani1974]
> > > > [Gustl]
> > > > Res je. Ne le poslovnemu (nismo finančni, ime vara) casopisu.
> > >
> > > Trženje je zelo naporno delo, če štartaš z napačnim imenom izdelka.
> >
> > Česar ob štartu ne veš...
>
> Ni bila to kritika, ampak ideja.

Vem. Ampak ni veliko biznisov, ki bi startali z "dajmo si ime X, da bo uporabno, tudi če bomo vmes pivotirali". Ker pač ni veliko biznisov, ki bi že vnaprej planirali pivotiranje.

Biznis je biznis. Sumili smo, da je Petričevo Delo povezano z vlado, pravzaprav, da je postalo bilten Kordiš-Meščeve vlade, danes pa vemo, da je tako. Delov Markeš nič tebi nič meni zapiše, da je na mestu argument Levice, da se finančno krepijo socialne in zdravstvene zavarovalnice in zasebna podjetja na račun uporabnikov, ki hirajo...in naj se po ugotovitvi Računskega sodišča zbere več denarja za socialno oskrbo, nič pa ne govori o drugih ugotovitvah Računskega sodišča, ki kaže s prstom na javnosektorske lopove, ki kradejo denar...Težko prebavljivi Markeš, ki se je zgubil v labirintih, ki jih je sam ustvaril na: www.delo.si/sobotna-...28707.html

EU vesoljni sud je ugotovil, kaj google lahko in ne sme najti, ce stvari isces denimo v New Hampshiru, live free or die. How bizarre. EU nima nobene jurisdikcije nad tem, kaj na svetovnem spletu obstaja - tako kot denimo nima jurisdikcije nad tem ali so na marsu poplave, to pac obstaja neodvisno od EU - se pa cuti poklicano odlocati o tem, kaj ameriski ISKALNIK lahko kaze americanom, kadar gre za podatke o ljudeh ki zivijo v EU.

Jebala jih Yugoslavija. Cisto mozno bi pac bilo, da bi EU sud ugotovil drugace - nikjer ni namignil, da sploh ni poklican za odlocanje o takih receh. Kako normalen clovek ne bi bil skepticen do tega hitlerjanskega projekta za unicevanje svobode govora in splosnega standarda dezel ki mejijo na Nemcijo?

Kaj sledi, prepoved uporabe in ponujanja storitve VPN v EU? Ali uvoz kitajskega zidu v EU, kot je omenil nek kletni sokrajan pod današnjim rejvom o tej razsodbi?

Kot se je izkazalo že nekajkrat, je lahko ameriški represivni sistem bolj učinkovit od vseh preiskovalnih in pravosodnih organov uglednih pravnih in pravičnih držav - ker deluje po principu inkasa, kot tako radi očitamo naši prometni policiji in redarstvom.

Medtem ko japonske pravičniške oblasti že skoraj eno leto pacajo preiskavo zaradi domnevnih zlodel Carlosa Ghosna, francoske pa to najbrž počnejo silno tiho in počasi, so v ZDA že razsodili, oziroma so se zdilali. Ghosn in Nissan morata plačati 1+15 MUSD kazni, ki je v bistvu odkupnina, da ostaneta "na prostosti". To je še en krasen primer, kako na divjem zahodu osumljeni dobi zelo konkretno kazen, a ostane kakor nedolžen.

Nedolžni kaznovani in zadovoljni s tem: tojemožnosamovAmeriki! Poroča AFP via France24:

US securities regulators on Monday charged Japanese automaker Nissan and its former CEO Carlos Ghosn with hiding more than $140 million in Ghosn's expected retirement income from investors.
Ghosn will pay $1 million in fines to settle the matter and will be barred from serving as a corporate executive for 10 years, the Securities and Exchange Commission (SEC) said in a statement.
Nissan will pay a $15 million fine.
The SEC also charged ex-board member Greg Kelly with aiding in the fraud. He agreed to a $100,000 fine and a five-year corporate officer ban.
But Ghosn, his former right-hand man Kelly, and Nissan neither admitted nor denied the SEC's allegations.
Attorneys for Ghosn welcomed the deal, saying it allowed him to focus on fighting similar allegations in Japan.
The SEC said Ghosn, 65, working with Kelly and other subordinates, devised ways to disguise large amounts of Ghosn's compensation.
www.france24.com/en/...-investors

Poslušam RaSlo1, aktualna tema, prispevek, v katerem "strokovnjakinja za turizem" strokovno pojasnjuje, kako bo propad Adrie vplival na slovenski turizem. Na prigodniško vprašanje o tem, kaj to pomeni za navijače na EP v odbojki, gospa strokovnjakinja odgovori najprej, da je dvorana v Stožicah za tekmo s Poljaki menda že davno razprodana, a da si ona kot bivša odbojkarica predvsem želi, da bi bilo v njej čim manj Poljakov... ampak pustimo zdaj šalo...
Nekje na 3. minuti: 4d.rtvslo.si/arhiv/a.../174639947

Ženska že dolga leta karierno živi od turizma če že ne za turizem, danes za nacionalni radio komentira težave v nacionalnem turizmu zaradi propada nacionalnega prevoznika, ampak žogo najprej odbije kot bivša obojkarica? Neokusno in simptomatično, čeprav samo kot šala! Briše se približno pol naših letalskih zvez s svetom (in sveta z nami), morda so/bodo zaradi tega pri nas ali na poti k nam obtičali kakšni navijači, nedvomno pa bodo v naslednjih tednih prikrajšani mnogi izletniki, poslovni potniki itn., ta strokovnjakinja pa najprej pomisli na nacionalno navijaštvo na neki tekmi in to javno blekne?!

Duh časa in zadah dežele - kdor ne skače ni Slovenc pa to.

[pobalin]
Briše se približno pol naših letalskih zvez s svetom (in sveta z nami)

Vidim da si se malo nalezel te zute stampe, kolega. Menda ja slovenski turizem ne sloni na Adriji?? Ce te vzamem dobesedno, letalske zveze res ne bodo vec "nase", kolikor je adrija bila "nasa", ampak letalske zveze kot zgolj zveze bodo pa menda se naprej?!

Od kod in kam tocno (nastejte jih vsaj dvanajst press) zdaj Slovenci ne bomo vec mogli, ker ne bo Adrije?

Kolikor vem, imamo iz Ljubljane dva ali tri lete v London na dan - tudi brez Adrije - od tam pa kamorkoli?