Velika tragedija. Precej bo žrtev, ker je vprašanje, koliko so možnosti imeli tisti, ki so preživeli padec ali skok v morje... ki ima v tem času cca 8 stopinj.

Kako je možno, da je ladja plovila precej izven kurza? Če plovni sistem ni delal, sploh ne bi smela ploviti oz. morali bi zvoniti vsi alarmi. Očitno radar sploh ni delal, vendar bi v tem primeru moralo biti enako.
Velika tehnična napaka se je zgodila.

ladja naj bi imela cudne izpade elektrike in ociten dim ze pred trcenjem - x.com/YWNReporter/st...56446?s=20

Tisti dim je iz dimnika.

najbrz oversteering pri povratku elektrike, ker jih je prej morda neslo proti nasprotnemu stebru. inercija je jeba.

ja, pravijo da je njegov nenadni pojav znak laufanja pomoznega generatorja. tako da glavni problem verjetno ostaja hej kam je nenadoma sel strom in zakaj.

Te ladje imajo praviloma 4 dizel agregate. Nepojmljivo je, da je laufal le en. Ostali pa v stand by.

tisti dim pa ni od agregata. To je od starta glavnega motorja TAKOJ ko je elektrika nazaj prišla. Nakar jo je odpizdilo še enkrat...

in bum

To so momenti, ko dejansko laufaš na molitev...

Hmmmm, zanimivo bi bilo vedeti, če je ladjo upravljal kak Mohamed ali kdo podoben.

Kavboji verjetno sploh ne bodo hoteli priznati, da bi se njim zgodilo kaj takega.

Ladja je šla zelo iz smeri in direkt na steber.

Glede na sranje, ki ga Kavboji delajo po svetu, trenutno najhuje v Palestini, me ne bi čudilo, če bi šlo za namerno dejanje.

[]
Velika tragedija. Precej bo žrtev, ker je vprašanje, koliko so možnosti imeli tisti, ki so preživeli padec ali skok v morje... ki ima v tem času cca 8 stopinj.

Kako je možno, da je ladja plovila precej izven kurza? Če plovni sistem ni delal, sploh ne bi smela ploviti oz. morali bi zvoniti vsi alarmi. Očitno radar sploh ni delal, vendar bi v tem primeru moralo biti enako.
Velika tehnična napaka se je zgodila.

... OK, glede na posnetke je na ladji dvakrat crknilo napajanje štroma, ki je ob izplutju ziher delalo - v nasprotnem ladja sploh ne bi mogla izpluti - ker pa pa sta luka in most zelo blizu, je bila glede na število - očitno je bil most zgrajen v nekih drugih časih - gosto posejanih podpornih stebrov tudi ob ponovni vzpostavitvi napajanja zaradi vztrajnosti - še na cesti šleper rabi nekaj cajta, da spremeni smer - nesreča 300-metrske ladje praktično neizogibna ...

[primvla]
najbrz oversteering pri povratku elektrike, ker jih je prej morda neslo proti nasprotnemu stebru. inercija je jeba.

Pri Blackoutu se pogonski motor ustavi, Krmilo pa ostane v točno tisti poziciji kjer je bilo.

to je bilo tako blizu mostu, da jebiga..

Zanimivo pa je, da po že eni taki nesreči, ki je že sesula most, ko je vanj udarila barža, niso šli predelati stebrov tega mostu. Baltimore je ogromna luka, in ima ogromno prometa

Semle je počila:
ibb.co/cFXSMCQ

[Endimion]
Te ladje imajo praviloma 4 dizel agregate. Nepojmljivo je, da je laufal le en. Ostali pa v stand by.

tisti dim pa ni od agregata. To je od starta glavnega motorja TAKOJ ko je elektrika nazaj prišla. Nakar jo je odpizdilo še enkrat...

in bum

... alzo, če te prav razumem, iz nekega razloga - so šparali z gorivom ali pa ostali agregati sploh niso delali - niso pluli po tehničnih predpisih ...

P.S.: razen neverjetne sreče v tem primeru zaradi bližine mosta brez štroma itak nič ne bi pomagalo, me pa zanima, kako je z možnostjo (= hitrostjo začetka delovanja) rezervnega napajanja, ker štrom lahko crkne v vsakem trenutku in brez štroma niti na razburkanem odprtem morju taka ladja ni glih nekaj, kjer bi jaz hotel biti ...

[najobj]
... alzo, če te prav razumem, iz nekega razloga - so šparali z gorivom ali pa ostali agregati sploh niso delali - niso pluli po tehničnih predpisih ...

P.S.: razen neverjetne sreče v tem primeru zaradi bližine mosta brez štroma itak nič ne bi pomagalo, me pa zanima, kako je z možnostjo (= hitrostjo začetka delovanja) rezervnega napajanja, ker štrom lahko crkne v vsakem trenutku in brez štroma niti na razburkanem odprtem morju taka ladja ni glih nekaj, kjer bi jaz hotel biti ...

Jah načeloma ti morata pri manevru laufat vsaj 2. Ker mreža za napajanje ni le ena, ampak so vzporedno dve ali več, tu pa je padel kompleten blackout.

V navigaciji pa imaš komot enega, in ostale na stand-by. In tisti stand by prileze online v praktično 5 do 10 sekundah. na full load pa prej ko v 45-ih. A vmes ti vse ugasne. moraš vklapljat na novo. Sredi atlantika imaš ves ljubi čas to počet. V vhodu v luko, kjer skozi teče reka, in so tokovi vseeno nekoliko drugačni, pa tega luksuza pač nimaš. Zato se žene najmanj 2 agregata.

V teoriji bi se lahko zgodilo, da je "zihrunge" ven pometalo, pa odklopilo agregata z mreže. Ker če dobro pogledaš videa, je naprej štrom odletel prvič, pa nekaj sekund kasneje prišel na zaj, nakar spet nekaj sekund kasneje spet out, in dve sekundi pred udarcem prišla nazaj.

Strojniška ekipa sedajle tam žile reže... se ne zajebavam. Nočna mora vsakega strojnika. ostat brez pogona v separacijski shemi.

Vedno se pa najde kdo, ki mu ni nobena tragedija pre tragična, da je ne bi izkoristil za streljanje svojih enoumnih prepričanj v javnost...

[Endimion]
> [primvla]
> najbrz oversteering pri povratku elektrike, ker jih je prej morda neslo proti nasprotnemu stebru. inercija je jeba.

Pri Blackoutu se pogonski motor ustavi, Krmilo pa ostane v točno tisti poziciji kjer je bilo.

to je bilo tako blizu mostu, da jebiga..

Zanimivo pa je, da po že eni taki nesreči, ki je že sesula most, ko je vanj udarila barža, niso šli predelati stebrov tega mostu. Baltimore je ogromna luka, in ima ogromno prometa

Semle je počila:
ibb.co/cFXSMCQ

... čuj, ampak glede na kot plutja ladje pred trčenjem in kot ob trčenju tukaj www.youtube.com/watc...qipWZMo4zk zgleda, kot da je ladja smer spremenila, tako da so tam - tako blizu obali se mi zdi za tako veliko ladjo tako močan vpliv na tako kratki razdalji malo verjeten - zelo močni tokovi ali pa da je šlo še nekaj drugega zelo narobe ...

P.S.: se opravičujem, ker te gnjavim, ampak poleti imam v planu križarjenje s podobno veliko morsko pošastjo ... aja, sicer nimam pojma, ampak tole s tokovi sem dodal, ko sem prebral tvoj zadnji post ...

Pri Anapolisu:
ibb.co/JKWDZWk

in v Hampton Roadsu:
ibb.co/PGCHkLN

Se že en mal gužve dela.

Most je napreč v celoti zaprl pot do pristanišča Baltimore

kakor razumem, obstaja se en tunel, ki pa naj bi imel omejitve glede dimenzij in vrst tovora.

Daj ne bluzi.

Tu je šlo za izpad električne energije in s tem povezano izgubo sposobnosti manevriranja in pogona.

Tak primer je v ZDA že bil. Barža je udarila ob podporni steber železniškega mostu, kar je kompleten most premaknilo za nekaj cm. Na žalost je nekaj minut kasneje po progi pripeljal potniški vlak, iztiril, in je nekaj vagonov končalo v reki. Huda tragedija.

Pri mostovih je zelo pomemben Air draft. Se pravi največja višina ladje, ki še lahko pluje pod mostom.

Za Baltimore so že poupdejtali:
ibb.co/TmX3tkB

sam tle barka ni šla po sredini med stebroma, ampak direkt na steber. če bi šla po sredini, tudi zaradi izpada ne bi smela zadeti stebra...

a barke do prehoda pod mostom ne vodi pilot in je ne spremlja noben vlačilec?

Na srečo, kaže, ne bo mnogo žrtev. Upam, da čim manj. Še preverjajo oblasti. Na barki nihče, koliko jih je bilo na mostu, bodo še ugotovili.

Veš kako je. Prvo načelo manevriranje ladje je, da mora bit manever "odločen". Pomeni da se korekcijo kurza ne dela s premikom krmila za 5° in caka 2 minute.

Ker je bila to Outbound Plovba, se pravi izplutje, je imho bilo potrebno it pod mostom ne pravokotno na most, ampak nekoliko pod kotom. Zakaj? Na drugi, zunanji strani se nahaja otok na katerem je trdnjava še iz časov ameriške državljanske vojne:

ibb.co/yYgWdbc

Ta cicifuj je po mojem kriv, da imaš za plovbo pod mostom v resnici precej manj prostora, kot pa je razpon med samimi stebri mostu.

Prestavi se ga za 20°, in to za 2 sekundi. In potem nazaj midships. Zdaj če ravno ko timun (pomorski izraz za krmilo) pripleza na tistih 20° ostaneš brez štroma, most pa je 500m stran, si tam kjer sonce nikoli ne posije.

Na faksu smo imeli simulator ladijske strojnice. In ena od vaj je bilo oživljanje strojnice po električnem mrku. Men so ble reči znane že od prej, iz prakse na plovbi, v merjenju časa sem drugega na lestvici nascal za 12 minut. A sem vseeno rabil 5 minut in pol! In to na ekran in miško. Zdaj pa si predstavljaj to v strojnici, luči enostavno ugasnejo, vse utihne, razen krdela alarmov. Vedno je nekaj panike. Ladja pa pluje s hitrostjo 8,5 vozla ali 14km/h. Tistih 500m je komot preplula v minuti. Na inercijo. Tukaj niti ne bi pomagal "Crash Astern" manever, kjer iz Full Ahead vržeš motor v Full Astern. Najprej bi rabil motor nekih 10 sekund da mu obrati padejo na znosno raven, da starta v rikverc, a hkrati mu propeler na katerega nateka voda pomaga se obračati kot se je prej. In potem 10 do 15 sekund da se zavrti na polno v OBRATNI smeri.

Tako blizu mostu, in pri tej brzini niso imeli šans.

Ta most je bil zgrajen v časih, ko je bila povprečna širina ladij 25 do 30. Danes je pri kontejnerskih med 50 in 60...

Bo pa zanimivo. NTSB bo hotel sedaj alarm loge za pol leta nazaj. In sedaj v dobi informatike to kar je. In pizduna ne moreš odklopiti. Na mostu so voice recorderji kot na letalih. Potem bodo gledali dnevnike vzdrževanja, pa klasifikacijske preglede, vse. Ti motherfuckerji ko se te enkrat lotijo si ga lahko fejst najebal. Že redni pregled s strani ameriškega Coast-guarda je pasji. Če ladja ni bila dlje časa v ameriških vodah, ali pa sploh je prišla prvič, jih imaš nonstop pr sebi na obisku. Hujši so samo še Nemci. Z vsemi se da nekaj zmenit. Sam s temi dvema pa nič. Propisi su propisi, pa se jebi :) kot tretji oficir sem 14 pred vplutjem v Tampo samo v pisarni sedel, in uradne maintenance loge tipkal. Za rezervno pumpo hidroforja. Kjer sem pakne menjal. 1,5 strani poštempljanega dokumenta. Buh se usmili.

Škodo pa bo seveda pokrila zavarovalnica, pol se bodo pa 10 let tožarili med sabo :)

www.delo.si/magazin/...o-redkost/

Pipenbaher pravi, da imajo take nesreče svojo statistiko.

[Endimion]
Veš kako je. Prvo načelo manevriranje ladje je, da mora bit manever "odločen". Pomeni da se korekcijo kurza ne dela s premikom krmila za 5° in caka 2 minute.

Ker je bila to Outbound Plovba, se pravi izplutje, je imho bilo potrebno it pod mostom ne pravokotno na most, ampak nekoliko pod kotom. Zakaj? Na drugi, zunanji strani se nahaja otok na katerem je trdnjava še iz časov ameriške državljanske vojne:

ibb.co/yYgWdbc

Ta cicifuj je po mojem kriv, da imaš za plovbo pod mostom v resnici precej manj prostora, kot pa je razpon med samimi stebri mostu.

Prestavi se ga za 20°, in to za 2 sekundi. In potem nazaj midships. Zdaj če ravno ko timun (pomorski izraz za krmilo) pripleza na tistih 20° ostaneš brez štroma, most pa je 500m stran, si tam kjer sonce nikoli ne posije.

Na faksu smo imeli simulator ladijske strojnice. In ena od vaj je bilo oživljanje strojnice po električnem mrku. Men so ble reči znane že od prej, iz prakse na plovbi, v merjenju časa sem drugega na lestvici nascal za 12 minut. A sem vseeno rabil 5 minut in pol! In to na ekran in miško. Zdaj pa si predstavljaj to v strojnici, luči enostavno ugasnejo, vse utihne, razen krdela alarmov. Vedno je nekaj panike. Ladja pa pluje s hitrostjo 8,5 vozla ali 14km/h. Tistih 500m je komot preplula v minuti. Na inercijo. Tukaj niti ne bi pomagal "Crash Astern" manever, kjer iz Full Ahead vržeš motor v Full Astern. Najprej bi rabil motor nekih 10 sekund da mu obrati padejo na znosno raven, da starta v rikverc, a hkrati mu propeler na katerega nateka voda pomaga se obračati kot se je prej. In potem 10 do 15 sekund da se zavrti na polno v OBRATNI smeri.

Tako blizu mostu, in pri tej brzini niso imeli šans.

... alzo, nekaj podobnega kot tole www.youtube.com/watc...YOn3-PhA9c , ampak v temi kot v riti ... ja, toti reveži v strojnici so bili res v riti, le da so za razliko od Titanica vsaj vsi ostali živi ...

Ta most je bil zgrajen v časih, ko je bila povprečna širina ladij 25 do 30. Danes je pri kontejnerskih med 50 in 60...

... ja, na to sem glede glede na število precej gosto posejanih podpornih stebrov tudi sam pomislil ...

Bo pa zanimivo. NTSB bo hotel sedaj alarm loge za pol leta nazaj. In sedaj v dobi informatike to kar je. In pizduna ne moreš odklopiti. Na mostu so voice recorderji kot na letalih. Potem bodo gledali dnevnike vzdrževanja, pa klasifikacijske preglede, vse. Ti motherfuckerji ko se te enkrat lotijo si ga lahko fejst najebal. Že redni pregled s strani ameriškega Coast-guarda je pasji. Če ladja ni bila dlje časa v ameriških vodah, ali pa sploh je prišla prvič, jih imaš nonstop pr sebi na obisku. Hujši so samo še Nemci. Z vsemi se da nekaj zmenit. Sam s temi dvema pa nič. Propisi su propisi, pa se jebi :) kot tretji oficir sem 14 pred vplutjem v Tampo samo v pisarni sedel, in uradne maintenance loge tipkal. Za rezervno pumpo hidroforja. Kjer sem pakne menjal. 1,5 strani poštempljanega dokumenta. Buh se usmili.

Škodo pa bo seveda pokrila zavarovalnica, pol se bodo pa 10 let tožarili med sabo :)

... čuj, kaj to pomeni, da navadnim avtomobilom na vsako leto podobni "univerzalni" tehnični pregledi za takšne ladje sploh niso predpisani in je v raznih "panamah" in podobnih državah, kjer so ladje registrirane, vse bolj po kavbojsko ... khmm, če pa besedna zveza "alarm log" pomeni arhivski zapis ukrepanja ob morebitnih podobnih situacijah, potem je to precej čudna zadeva in je pol leta prej kratka kot pa dolga doba ...

P.S.: malo sem nadležen, ker sem s vprašanji na tebe navalil ko mutavi na telefon, sem pač eno čudno radovedno bitje, ki mi tudi na (relativno) stara leta ni dosti novih znanj, ki jih v življenju nikoli ne bom rabil ...

Dobra razlaga dogajanja pred in med trkom:
Baltimore - Track and Video Analysis
7 minut: youtu.be/N39w6aQFKSQ
Komentarji: twitter.com/grampapa...9604956256

Bridge design for vessel collision.
twitter.com/mattdurs...0599238112

Pipenbaher: Takšne nesreče niso redkost, podobna pred kratkim na Donavi
www.delo.si/magazin/...o-redkost/

Ko je bil ta most zgrajen, je bil Pipenbaher študent na gradbeni fakulteti...

Vmes je šlo znanje o mostogradnji izjemno naprej. A tudi dimenzije ladij so se povečale. V 1970-ih je bila kontejnerizacija v povojih, LASH ladje so nosile po nekaj 100 zabojnikov. Ko je Jugolinija leta 1988 naročila serijo 4 kontejnerskih ladij (Koper Express in sestre) pri Uljaniku, so bile to takrat med večjimi kontejnerskimi ladjami a vendarle nosile 4200 TEU. MSC Gölsun, ki je bila splovljena mislim da pred dvema leti pa 24.000. Današnje kontejnerske ladje se po velikosti približujejo dimenzijah nekdanjih MegaTankerjev.

Ta most bi se podrl tudi leta 1977 če bi vanj udarila ladja. Le da je bila možnost takega dogodka z veliko manjšimi ladjami pač veliko manjša.

Ko ladja ostane brez električne energije, jo lahko "šofirajo" Jezus, Mojzes, Mohamed, Buda, konfucij, in še Vsemogočni, pa pomaga malo ništa...

Pilot ne upravlja z ladjo. Z ladjo vedno upravlja Poveljnik. Pilot nima ultimativne komande. Sekvenca poveljevanja oziroma upravljanja pa gre:

Pilot izreče nek ukaz.
Poveljnik ali častnik krova ta ukaz na glas ponovi. S tem dokaže da ga potrjuje.
Krmar premakne krmilo in ponovi ukaz.

Poveljnik ali častnik krova, v kolikor presodi, da bi pilotova komanda škodovala ladji in tovoru, lahko, in tudi mora tak ukaz zavrniti. Seveda nosi posledice napačne presoje. A ravno tako jo Pilot. Zato je na poveljniškem mostu BVR ali Bridge Voice Recorder.

Še ena zanimivost. Ko pride Poveljnik ladje na poveljniški most, ne poveljuje avtomatsko on. Še vedno je to trenutni častnik. Poveljnik mora eksplicitno reči "Master in Command", častnik to potrdi z "Master in Command", in takrat je častnik krova razrešen. Pri manevru je to pomembno, ker imaš takrat na mostu krmarja, ki mora poslušat le eno osebo.

Vlačilci se v takih primerih ne uporabljajo. Tudi če bi bili zraven, bil bil to bolj blažev žegen. Ustavit 100.000 ton, ki se premika s 14km/h v tako kratkem času...

Vidim, da nisi prebral članka :).


Govori stric ravno o tem, da so ladje precej vecje kot nekdaj.

[najobj]
... čuj, kaj to pomeni, da navadnim avtomobilom na vsako leto podobni "univerzalni" tehnični pregledi za takšne ladje sploh niso predpisani in je v raznih "panamah" in podobnih državah, kjer so ladje registrirane, vse bolj po kavbojsko ... khmm, če pa besedna zveza "alarm log" pomeni arhivski zapis ukrepanja ob morebitnih podobnih situacijah, potem je to precej čudna zadeva in je pol leta prej kratka kot pa dolga doba ...

Alarm log je elektronski track record vse alarmov, ter izbranih parametrov. Denimo položaj krmilnega kolesa (aka. "volana" in dejanski položaj krmila. Pozicija in kurz ladje. Dejanski kurz ladje preko dna. IN še mnogo mnogo parametrov. V strojnici pa se denimo beležijo VSI alarmi (Ko zatrobi sirena, se v ta dnevnik zapiše točen čas, ter vzrok), pa in neki parametri... na primer vrtljaji motorja, delovanje agregatov in kompresorjev ter pomembnih črpalk.. Z današnjo tehnologijo avtomatike je to skorajda kot črna skrinjica na letalu.

Pri pregledih ni enako. Ker ne moreš ladje vsako leto poslat za 14 dni v dok, kjer bi hkrati pregledali vse.

Države registracije nimajo prav nobene veze s samo klasifikacijo, in pregledi. To je v domeni IMO, in podrejenih klasifikacijskih ustanov. Dve znani sta Lloyds in Det Norske Veritas. Ti pregledi, ali po domače "klasa" so periodični in nikoli vsi hkrati. in gredo na bodisi delovne ure nečesa, ali pa na fiksno periodo. Na primer klasa valja Gl. motorja je na 8.000 delovnih ur. Klasa protipožarne črpalke pa vsako leto. Oplata je na 2 leti, Kompas vsako leto, in tako dalje. A to je pregled klasifikacijske ustanove. To je denimo "Tehnični pregled". In ti ga najaviš klasifikacijski ustanovi, ona pa pride in pregleda.

Pregled, ki ga pa opravi denimo USCG pa je ločen. Tako kot avto, ki mora ustrezati tehničnim predpisom ne le na tehničnem pregledu, ampak vedno, ko je na cesti, enako velja za ladjo.

Začnejo z dokumentacijo. Če že ta ne štima, si v sosu. Pol pa gre gledat v strojnico, ali pa ne. Kdaj tudi ne. Če gre gledat najprej opazi čistočo strojnice. Če je to vse umazano in zamaščeno, pomeni, da se niti vzdrževanju ne posvečaš prav pozorno. Moja izkušnja je, da smo vedno morali imeti strojnico skoraj kot lekarno. In praviloma so ti pregledi največkrat omejeni na:

1. Fire Safety, oziroma protipožarna oprema. Cevovod, ventili in seveda črpalke (Tlak je tu pomemben, in brzina, kako hitro jo doseže). ali so ročni gasilniki pregledani in polni.
2. Pollution prevention. Se pravi sistemi za čiščenje odpadnih voda, zbiranje in hranjenje odpadnih olj, sežig le teh.
3. Safety of Life at Sea, ali SOLAS. Ali je oprema za reševanje na morju (reševalni čolni, EPIRB boje, Spustne sošice, in drugo up to date in vedno pripravljeno za uporabo. Komot gre preverjat, ali so lestve na tovornih dvigalih OK.

Seveda pa ima pravico vtaknit kljun v karkoli. ker v bistvu s tem ščiti svojo državo, okolje, morje. denimo, če je oplata rjasta pa zanikrna. (Saj ne more bit vedno v nulo popleskana, a kdaj je kakšna ladja ko zarustan ajmer), bo šel merit debelino oplate ladje z Ultrazvokom. Ne le zunanjo. Ali pa preveril stanje balastnih tankov.

Najbolj odbita kontrola je bila pa alkotest. so nas na an-ban-pet-podgan izbrali. Napihal je poveljnik, ki je med južno eno uro liter bordojca stisnil. :D 6 jurjev kazni zanj, in 50 za firmo.

Najbolj odbita kontrola je bila pa alkotest. so nas na an-ban-pet-podgan izbrali. Napihal je poveljnik, ki je med južno eno uro liter bordojca stisnil. :D 6 jurjev kazni zanj, in 50 za firmo.


So imeli pa dober nos in poveljnik verjetno tudi :).

To je standardna kontrola.

Danes na tovornih ladjah alkohola ni več. Le neosvinčeno pivo. Vsaj uradno ne :)