Z dolžnim spoštovanjem, za ta člančič (719 znakov brez presledkov) se mi zdi cena 1 žeton malo preveč zasoljena.

IN224_vla je napisal(a):
Z dolžnim spoštovanjem, za ta člančič (719 znakov brez presledkov) se mi zdi cena 1 žeton malo preveč zasoljena.

 
Jaz že vsaj en mesec ne kupujem člankov na Finance-on.net. In ravno tako vse zvem, kar me zanima. Samo najti je treba znati.

kzupanc je napisal(a):

 
Jaz že vsaj en mesec ne kupujem člankov na Finance-on.net. In ravno tako vse zvem, kar me zanima. Samo najti je treba znati.

 
jaz sem porabil svoj zadnji žeton in novih ne mislim več kupovati... skoraj evro za članek objavljen v Financah je odločno preveč

Nakup članka z žetonom (tako pri Financah, kot pri Mojih financah in Managerju) je le možnost, ki jo imajo tisti, ki niso naročeni, da preberejo članek. Če želijo.

Sicer imajo to možnost le naročniki na posamezno edicijo. torej ne gre tako, da mi objavimo članek, ga zapremo in prodajamo. Mi objavimo edicijo v tisku, vsebino prenesemo tudi na net, da jo lahko berejo tudi na netu naročniki, če pa kdo od nenaročnikov želi prebrati posamezni članek, mu pa to seveda omogočimo.

Pri vsakem zaprtem članku je navedeno, kolko besed oz. znakov vsebuje, ravno v izogib temu, da bi prihajalo do očitkov, da je teksta premalo.

Sicer je in bo večinoma tako, da so sprva zaklenjeni le glavni, nosilni članki, po 14 dneh pa se zapre celotna vsebina tiskane edicije.

lp

Jure Gostiša, urednik Finance.si

Gustl je napisal(a):
Nakup članka z žetonom (tako pri Financah, kot pri Mojih financah in Managerju) je le možnost, ki jo imajo tisti, ki niso naročeni, da preberejo članek. Če želijo. Sicer imajo to možnost le naročniki na posamezno edicijo. torej ne gre tako, da mi objavimo članek, ga zapremo in prodajamo. Mi objavimo edicijo v tisku, vsebino prenesemo tudi na net, da jo lahko berejo tudi na netu naročniki, če pa kdo od nenaročnikov želi prebrati posamezni članek, mu pa to seveda omogočimo. Pri vsakem zaprtem članku je navedeno, kolko besed oz. znakov vsebuje, ravno v izogib temu, da bi prihajalo do očitkov, da je teksta premalo. Sicer je in bo večinoma tako, da so sprva zaklenjeni le glavni, nosilni članki, po 14 dneh pa se zapre celotna vsebina tiskane edicije. lp Jure Gostiša, urednik Finance.si

 
to je že ok... ampak med ceno enega članka (ki Financam daje bistveno višjo maržo kot cajtng) in ceno cajtnga ni nobenega pravega sorazmerja... žeton je predrag (sploh glede na enormno količino oglasov) in (po mojem mnenju) s tem destimulirate porabo... če bi bila cena nižja, bi bil končni profit večji... recimo, pri ceni 20 centov za članek povprečen potrošnik ne bi niti pomislil preden bi članek odprl... pri oderuški ceni 0,83 pa pomisli in si z lahkoto reče jebeš finance.

lahko pa, da sem enostavno škrt, razvajen, ali da nimam prav (ali all of the above)

lukav je napisal(a):

 žeton je predrag (sploh glede na enormno količino oglasov) in (po mojem mnenju) s tem destimulirate porabo.. 

Pravilna ugotovitev...sicer to razlagam že vsaj dve leti, ampak se nikogar ne prime:)

Gustl je napisal(a):

Pravilna ugotovitev...sicer to razlagam že vsaj dve leti, ampak se nikogar ne prime:)

 
me veseli, ker sem mislil, da jaz reagiram drugače kot povprečen potrošnik. saj lahko komu napišem email podpore in zagrozim, da se bom drugače pritožil semoliču :)

Hm, mislim, da sva se narobe razumela...razlagam to na forumu, ne v podjetju. Ceno žetona določam jaz.

Pravilna ugotovitev se nanaša na to, da destimuliramo porabo...kar dejansko delamo. Če kdo želi kaj prebrati, lahko prebere, vendar je drago. Če kupi članek le sem in tja, ker ne bere toliko, potem se mu to bolj izplača kot naročnina. Sicer je bolje, da se naroči.

Ne želimo, da je branje z žetoni substitut naročnini. Je le opcija za nenaročnike, da preberejo posamezen članek.

Da poenostavim: povečana prodaja žetonov ob hkratni stagnaciji sklepanja naročnin ali celo padanju...bi na skrbela.

Gustl je napisal(a):
Hm, mislim, da sva se narobe razumela...razlagam to na forumu, ne v podjetju. Ceno žetona določam jaz.

Pravilna ugotovitev se nanaša na to, da destimuliramo porabo...kar dejansko delamo. Če kdo želi kaj prebrati, lahko prebere, vendar je drago. Če kupi članek le sem in tja, ker ne bere toliko, potem se mu to bolj izplača kot naročnina. Sicer je bolje, da se naroči.

Ne želimo, da je branje z žetoni substitut naročnini. Je le opcija za nenaročnike, da preberejo posamezen članek.

Da poenostavim: povečana prodaja žetonov ob hkratni stagnaciji sklepanja naročnin ali celo padanju...bi na skrbela.

Naročanje samo na e-verzijo Financ vas pa ne skrbi? Marsikdo od nas ne rabi rožnatega časopisnega papirja.

Ne, tega ne bo. Sem že 100x povedal. Ne zdrži matematika....zaenkrat...morda bo nekoč zopet vse brezplačno...ne vem..čas bo pokazal, kam bodo šle smernice...

Aja..kdor ne rabi papirja, ima pa že sedaj možnost, da podari tiskan cajtng kakšni bolnišnici in podobno, sam pa ohrani le online dostop, ki pripada naročnini.

Obrnite se na narocnine@finance.si in bodo razložili, kako to izpeljat.

Gustl je napisal(a):
Aja..kdor ne rabi papirja, ima pa že sedaj možnost, da podari tiskan cajtng kakšni bolnišnici in podobno, sam pa ohrani le online dostop, ki pripada naročnini.

Obrnite se na narocnine@finance.si in bodo razložili, kako to izpeljat.

Trma, trme, trmi, ...

Gustl je napisal(a):

Pravilna ugotovitev se nanaša na to, da destimuliramo porabo...kar dejansko delamo. Če kdo želi kaj prebrati, lahko prebere, vendar je drago. Če kupi članek le sem in tja, ker ne bere toliko, potem se mu to bolj izplača kot naročnina. Sicer je bolje, da se naroči.

To je verjetno zato ker sem jaz vasim tezakom iz prodajnega oddelka zabrusil "ne rabim narocnine, so zetoni cisto dovolj", in to ob dveh razlicnih priloznostih :)))

(no, sedaj pa od mene nimate ne narocnine, po zetonih pa tudi ne cutim vec potrebe...)

bc123a je napisal(a):

To je verjetno zato ker sem jaz vasim tezakom iz prodajnega oddelka zabrusil "ne rabim narocnine, so zetoni cisto dovolj", in to ob dveh razlicnih priloznostih :)))

( no, sedaj pa od mene nimate ne narocnine, po zetonih pa tudi ne cutim vec potrebe...)

 
sva v istem (zelo čislanem) razredu uporabnikov... plačujeva nič (več), samo še najedava :)

Pa še ad block. :) Take imemo najrajši. :)

Gustl je napisal(a):
Pa še ad block. :) Take imemo najrajši. :)

 
jaz vsaj tega nimam, tako da včasih celo kak oglas kliknem... običajno nehote, saj jih je toliko, da se ti to mora zgoditi vsake toliko :)

off topic

si še kaj spremljal aspv? prevzemna ponudba s strani galenice po 26usd

zois1 je napisal(a):
off topic

si še kaj spremljal aspv? prevzemna ponudba s strani galenice po 26usd

 
o hvala, nisem videl in že nekaj časa nimam pozicije... opazil sem, da se nekaj dobro drži zadnje čase, kljub ne pretirano dobrim novicam... zdaj vem zakaj :)

prevzem se mi je ves ves čas zdel možen... ampak to je povezano tudi s srečo, meni je nazadnje uspelo pri Kos Pharmaceuticals

Tržne cene stanovanj so se od leta 2003 do konca leta 2006 povišale za 50%, tržne cene družinskih hiš pa za 40%, piše v članku.

Te podatke so na statističnem uradu dobili najverjetneje iz nepremičninskih oglasov, vendar to niso prodajne cene.

Če bi zapisali za koliko so se povišale prodajne cene, bi bile številke precej drugačne. Prodajne cene bi lahko statistični urad dobili na davčni upravi. Tam je natančno zabeleženo, po koliko je nekdo kupil določeno nepremičnino.

brane40 je napisal(a):

.... Upam, da me ne boste takoj obtožili, da spodbujam dvig cen nepremičnin ... rad bi samo pokazal, da predstavlja 40 do 50% dvig cen v treh letih povprečno 12 do 14% letno, kar ne pomeni drastičnega odklona od dolgoletnega povprečja ...

Za lastnike nepremičnin je 12 do 14% letna rast cen dobra. Imajo občutek, da so dobro kupili in če ta rast traja več kot desetletje, se dober občutek stopnjuje.

Ker pa vemo, da nihajo cene nepremičnin gor in dol, podobno kot delnice, vendar nepremičnine v nekem časovnom obdobju precej precej manj, je nekajletna tako velika rast cen znak za alarm.

Se je že zgodilo, da so cene nepremičnin tudi več kot 10 let konstantno padale in se je cena prepolovila tako, kot na primer na Japonskem od leta 1991 do 2004.

Država lahko precej vpliva na to, da zadrži padanje cen stanovanj. Z zapleteno zakonodajo prepreči, da bi podjetja iz drugih držav gradila pri nas. Slovenska podjetja lahko tako navijejo ceno novogradenj kot se jim zahoče, saj na trgu ves čas primanjkuje stanovanj.

Če bi država in občine zgradile toliko stanovanj, kot jih trg potrebuje, bi z najemnino za najemna stanovanja dobro zaslužile. To bi bilo v korist večine državljanov. Vendar ne, nočejo graditi, raje poskrbijo za to, da cene ne bi padle, to pa koristi le nekaterim.

brane40 je napisal(a):

OK ne bom se spuščal v to kaj bi lahko storila država in kaj bi bilo, če bi bilo... Vem da s temle kar bom zdaj napisal tvegam še večji gnev nekaterih tukaj gor, ampak glede na to da mi je večina uporabnikov itak že prisodila "cvek" nimam kaj izgubit :)
Lastnik nepremičnine je pri nas lahko vsak z vsaj kolikor toliko spodobnim standardom. Še več, zadolžitev za nakup nepremičnine se lahko spremeni v eno od vaših najboljših poslovnih potez... Ne verjamete? Tisti ki se apriori ne strinjate z mano, raje nehajte brati, komu drugemu bo pa mogoče koristilo:

Vzemimo za primer nakup 100.000 Eurov vredne nepremičnine. Še pred kakšnim letom se je dalo za ta denar kupit 50 kvadratnih metrov stanovanja v Ljubljani, po drugih krajih Slovenije jih pa lahko še danes (ali pa tudi več). Poanta je v tem kar sledi in ne v znesku ali številu kvadratov, tako da se ni treba lovit na številke (itak sem že prej pokazal, da cene nepremičnin rastejo približno 10% na leto, kar neizogibno pomeni, da boste za ta denar lahko kupili zmeraj manj, če boste čakali).

Recimo, da imate našparanih 20.000 Eurov in si od banke na 20 let sposodite 80.000 Eurov po 6% obrestni meri. Obrok bo v tem primeru 573 Eurov (kar ne bi smelo predstavljati problema dvema z vsaj kolikor toliko dobrima plačama, še posebej zato ker bo obrok z leti realno padal). V 20 letih boste tako banki plačali 137.520 Eurov.
Nepremičnina bo takrat ob povprečni 10% rasti cen vredna 672.750 Eurov. Tudi če računamo samo 5% rast cen bo to še vedno 265.330 in če računamo samo 3% rast 180.610 Eurov (Btw, 3% rast cen nepremičnin bi pomenila manjšo rast kot je pričakovana letna rast BDP-ja, kar se še nikoli ni zgodilo... Rast cen nepremičnin je bila vedno in povsod vsaj nekaj odstotnih točk višja od rasti BDP-ja).
Recimo da nepremičnino oddajate in prejemate z najemnino letno povprečno 4% neto, stroški ki jih morate kriti sami so pa približno 1% na leto (vključno z zavarovanjem nepremičnine). V 20 letih pomeni to približno 54.000 do skoraj 200.000 Eur z najemnino (na začetku 3000 Eur letno, po dvajsetih letih pa cca 5400 do 20.000 Eurov letno).

Ne se zdaj prosim lovit na vsak Euro, ker je izračun približen (vsaj kar se tiče najemnine), ampak poglejte tole: banki ste v 20 letih plačali 137.520 Eurov za nepremičnino, ki je skupaj s pobrano najemnino vredna najmanj 234.610, oziroma celo do preko 800.000 Eurov, če se bo obdržala 10% letna rast... Se pravi, da ste v najslabšem primeru s pomočjo banke "zaslužili" 97.090, v najboljšem pa 735.520 Eurov, brez da bi mignili s prstom (razen tega, da ste poiskali nepremičnino, si zrihtali kredit in našli najemnika...).
Še enkrat prosim, da se ne lovite za vsak Euro, ker sem tole na hitro izračunal in dopuščam možnost manjših napak... Hotel sem vam samo pokazati enega od načinov, kako se da zaslužiti denar z uporabo OTP (other people´s money). Mislim da se boste (vsaj nekateri) strinjali, da je tole zanimivo, predvsem pa boljše od jamranja zaradi rasti cen. Cene (pa ne samo nepremičnin) pač rastejo in tega se ne da spremeniti, vprašanje je ali znamo to obrniti v svojo korist...

 
ta sistem se je odlično obnesel vsem, ki so v zadnjih dveh letih kupili nepremičnino v ZDA. sistem odlično deluje, ampak samo pod pogojem, da cene rastejo. če padejo, spoznaš, da je leverage dvorezen meč in lahko zelo hitro ostaneš brez vsega.

brane40 je napisal(a):

... Rast cen nepremičnin je bila vedno in povsod vsaj nekaj odstotnih točk višja od rasti BDP-ja ...

Ni bila vedno in ni bila povsod.
Poglej priloženi graf.

brane, razumem tvojo logiko, to je, catch the cash logiko.

težava je seveda v tem, da pretekli donosi ne zagotavljajo prihodnjih.

naslednja težava je, da služba ni nekaj, kar bi bilo 100% garantiranega v prihodnosti. in ko zgubiš službo, bo morda najslabši trenutek za prodajo (recimo če zapademo v recesijo).

skratka - možnost recesije si kar gladko odpikal. saj res, v zadnjih 15 letih recesije ni bilo...hehehe.

imaš pa prav, ko praviš, da bo 573 € vsako leto manj vrednih. ni da pada vrednost samo dolarju, pada tudi evru, le nekoliko počasneje. z zniževanjem obrestnih mer bi € še dodatno razvrednotili. kako bo ukrepala ECB v prihodnosti, bomo seveda še videli. najbrž zategovati ne bodo mogli v nedogled, ker bo sicer € kmalu 1,5 $.

brane40 je napisal(a):

Vzemimo za primer nakup 100.000 Eurov vredne nepremičnine. Še pred kakšnim letom se je dalo za ta denar kupit 50 kvadratnih metrov stanovanja v Ljubljani, po drugih krajih Slovenije jih pa lahko še danes (ali pa tudi več). Poanta je v tem kar sledi in ne v znesku ali številu kvadratov, tako da se ni treba lovit na številke (itak sem že prej pokazal, da cene nepremičnin rastejo približno 10% na leto, kar neizogibno pomeni, da boste za ta denar lahko kupili zmeraj manj, če boste čakali).

Recimo, da imate našparanih 20.000 Eurov in si od banke na 20 let sposodite 80.000 Eurov po 6% obrestni meri. Obrok bo v tem primeru 573 Eurov (kar ne bi smelo predstavljati problema dvema z vsaj kolikor toliko dobrima plačama, še posebej zato ker bo obrok z leti realno padal). V 20 letih boste tako banki plačali 137.520 Eurov.
Nepremičnina bo takrat ob povprečni 10% rasti cen vredna 672.750 Eurov. 

Zdaj pa reality check. A veš, koliko bo stal kvadratni meter ob tvojih predpostavkah čez 20 let? Če kupiš danes 30 let staro stanovanje v Ljubljani za 2.000€/m2, bo ob tvojih predpostavkah isti kvadratni meter takrat 50 let starega stanovanja stal cca. 13.450€.  

Jaz pa mislim, da je povsem verjetno, da se bodo cene stanovanj vsako leto povišale za 10%. Seveda obenem pričakujem, da bo tudi inflacija vztrajala pri sedanjih 10%.

brane40 je napisal(a):

 
A če bi ti nekdo leta 1987, ko je bila cena kvadratnega metra novega stanovanja v Ljubljani manj kot 500 Eur, rekel da bo čez 20 let šest krat višja, bi mu verjel?
Vidiš, da to ni nič novega... Problem je v tem, da ljudje (vsaj tisti, ki nepremičninskega trga ne spremljajo dovolj dobro) o cenah nepremičnin ponavadi vedno razmišljajo podobno: da so trenutne cene nepremičnin previsoke in da višje itak ne morejo več... Dejstvo pa ostaja, da nepremičnine v povprečju podvojijo svojo vrednost vsakih sedem do deset let...

A misliš, da bo Slovenija še naslednjih 20 let tranzicijska država? Mogoče je to res 6x več, ampak upoštevaj vsaj, da inflacija v obodbju od 1987 do 1994 ni bila nikoli pod 20% letno. A misliš, da se bo ponovila 300% inflacija, kot je bila tam nekje 1992?

EDIT: A veš, koliko znaša kumulativna inflacija v teh 20. letih? 1.227.740%! Samo leta 1989 smo imeli skoraj 4.000% inflacijo.