[Endimion]
Boris Becker se želi izogniti plenjenju premozenja v UK z uporabo diplomatske imunitete, ker je športni odposlanec v... Centralno afriški republiki...

Vsaka čreda ima kakšno črno ovco in vsak narod kakšnega "dosmrtnega častnega konzula" obskurne državice. :-)
forum.finance.si/?m=...269&single

okej, vglavnem trio adijo meri drug drugemu tiče... naj si kar sami merijo, mene pri tem ne rabijo, niti me najmanj ne mika...

:-)

lpA

Zavedajoč se, da je v tem podzemlju bolj malo oboževalcev akademika prof. dr. Jožeta Mencingerja, bi tiste redke opozoril na aprila promovirano knjigo z naslovom: UDBA in bela tehnika (ne, ni o Gorenju). Kolikor sem razbral, gre za reciklažo Mencingerjevih starih člankov in nekaj še neobjavljenih zapisov. Populističnemu naslovu knjige enega najslavnejših večnih slovenskih disidentov sta primerni tudi trda vezava in cena 34,99 EUR. Slednja naj služi še kot dokaz, da recikliranje ni poceni.
Zapis izpred 25 let, po katerem je knjiga dobila naslov, in še dva druga je v soboto povzel Večer (odklenjeno).
www.vecer.com/joze-m...ka-6496604

Ker sem Mencingerja vedno imel za nekakšno utelešenje radia Erevan, ki je mešanica obveznega oporekanja in bridke zdrave pameti (načeloma da, ampak...), sem se namuznil ob zaključku recenzije ddr. Nevena Boraka (Banka Slovenije, ex-ATVP, ex-AC).

Brez težav zaznam, kaj je avtorja motilo in zakaj se je oglašal. Če pa se vprašam, kaj in kako bi moralo biti, da se ne bi oglašal, pa sem v nekakšni zadregi. Kaj je zanj normalen gospodarski sistem in kakšna je normalna ekonomska politika? Podobno zadrego sem imel tudi pri Bajtu.

Kitajci plačujejo skoraj samo še s pametnimi telefoni: 520 milijonov potrošnikov uporablja aplikacijo Alibabe. Naročanje in plačevanje s pametnim telefonom je na Kitajskem samoumevno. Skoraj nihče ob dnevnem nakupovanju ne seže več po denarnici, saj vse poteka izključno preko aplikacij. Celo ulična prodajalka ličija si je priskrbela QR kodo, ki jo kupci posnamejo s pametnimi telefoni, znesek plačila pa se avtomatično odtegne z njihovega računa. Tujci brez kitajskega bančnega računa imajo problem. Koncern s pravljičnim imenom bo zdaj združil svetova "online" in "offline". Je to model za cel svet, v podnaslovu sprašuje Spiegel.

Viel mehr als ein nettes Gimmick ist dieser "magische Spiegel" aber trotzdem nicht. Interessanter - und wegweisender - ist da schon der Supermarkt Hema im Untergeschoss. 43 Hema-Filialen in 13 chinesischen Städten hat Alibaba in den vergangenen zwei Jahren eröffnet. Dort können Kunden ganz normal einkaufen, aber auch online bestellen, sofern sie in einem Umkreis von drei Kilometern wohnen. Bis zur Lieferung soll es maximal 30 Minuten dauern, so das Versprechen. Alibaba nutzt die Filialen als Verkaufsfläche - und gleichzeitig als Warenlager für sein Onlinegeschäft.
Bezahl-Apps sind in China aus drei Gründen populär.
* Erstens sind Kreditkarten dort kaum verbreitet.
* Zweitens konnten sich Alibaba und der WeChat-Mutterkonzern Tencent fast ohne Konkurrenz auf dem chinesischen Markt ausbreiten.
* Drittens begegnen die meisten Chinesen den neuen Technologien deutlich weniger skeptisch als etwa deutsche Nutzer.
www.spiegel.de/wirts...10942.html

Spiegel povzema poročanje, da bo nemška pošta tudi po odstopu člana uprave Jürgena Gerdesa nadaljevala proizvodnjo svojih električnih tovornjačkov Streetscooter. "Vsaj naslednji dve leti bomo to nadaljevali," je dejal predsednik uprave Frank Appel. Streetscooter je "zelo dobra zgodba". Ampak ostalo bo pri tem: DP ne bo postala avtomobilski proizvajalec. Razmišljajo o različnih možnostih, kot so udeležba partnerjev, uvrstitev na borzo ali prodaja strateškim investitorjem. Pošta je sprva želela Streetscooter razviti skupaj s kakšnim proizvajalcem avtomobilov, vendar za električni tovornjaček niso našli partnerja.

Wegen der hohen Nachfrage von anderen Unternehmen hatte die Post die Produktion ihres Elektrotransporters erst Ende Mai hochgefahren und ein zweites Werk im nordrhein-westfälischen Düren eröffnet. Dort und am ersten Standort in Aachen sollen künftig bis zu 20.000 Fahrzeuge pro Jahr gebaut werden.
www.spiegel.de/wirts...13537.html

Frankfurter Allgemeine Zeitung piše, da je proizvajalec modelčkov Revell iz programa umaknil model kontroverznega nacističnega NLP. Letalna naprava "Haunebu II" bi morala biti čudežno orožje tretjega rajha, v opisu izdelka pa piše, da je bil "prvi vesoljski objekt na svetu". Konstruirati naj bi ga začeli leta 1934, sredi leta 1943 pa začeli izdelavo prototipov, ki naj bi dosegli hitrost 6000 km/h. Toda izdelovalec modelčkov je nasedel na stari nacistični mit: to plovilo ni nikoli zares obstajalo. "Tehnološko kaj takega takrat ni bilo možno narediti," pravi zgodovinar Jens Wehner iz Vojaškega zgodovinskega muzeja nemških oboroženih sil v Dresdnu. Kritiki vidijo nevarnost, da bi Revellov model lahko prispeval k ustvarjanju mitov domnevne premoči nacistične tehnike in preoblikoval podobo zgodovine.

Revell werde das Produkt nicht weiter herstellen und es aus dem eigenen Vertrieb nehmen, sagte eine Sprecherin: „Die Kritik ist natürlich absolut berechtigt.“ Bei mehreren Händlern war es aber am Montag nach wie vor erhältlich. Revell zufolge handelt es sich dabei um den Abverkauf von Lagerbeständen.
Wie ein solches Produkt entwickelt und auf den Markt gebracht werden konnte, weiß die Firma aus dem ostwestfälischen Bünde im Moment selbst noch nicht genau. „Wir sind gerade dabei, das zu klären“, sagte die Sprecherin, eine interne Aufarbeitung laufe. Die Entwicklung eines neuen Produkts dauere in der Regel mindestens ein Jahr, 30 bis 40 neue Modelle kämen im Jahr heraus. Für die Produktentwicklung seien Produktmanager zuständig, manchmal würden auch Vorschläge von Fans aufgegriffen.
www.faz.net/aktuell/...46646.html

Handelsblatt poroča, da nemški "bratski" konservativni stranki CDU in CSU vsaj v primeru neželenih tujih investitorjev še vlečeta v isto smer. Po navedbah berlinskih novinarjev nemške verzije Financ (hehehahahoho!) naj bi razvojna banka KfW imela nalogo preprečiti, da bi kitajska (monopolna) državna družba State Grid Corporation of China (SGCC) prevzela 20% delež v nemškem operaterju prenosnega omrežja 50Hertz, enem od štirih. Razlog: energetska omrežja so del občutljive infrastrukture v državi. Vzporednice z azilnim vprašanjem so nedvoumne: willkommenska kultura zvezne vlade ni brez meja niti pri tujih investitorjih.

Aja, zdajšnji lastnik teh 20% je avstralski infrastrukturni sklad IFM, preostalih 80% pa ima belgijski omrežni operater družba Elia. Na začetku leta je Elia (na prigovarjanje nemških oblasti) od IFM za 1 GEUR že odkupila 20% delež, za katerega so Avstralci osem let prej menda plačali samo šestino tega zneska...

Poučna zgodba iz rokodelske povesti nacionalnegainteresanisosamoosebniindružinskiinte resi iz debele kmetske knjige tojemožnosamovSloveniji.

Bundesregierung will Chinas Einstieg bei 50Hertz in letzter Sekunde stoppen
Chinas Staatskonzern SGCC hat den Kaufvertrag über einen 20-Prozent-Anteil bereits unterschrieben. Die Bundesregierung will den Deal nun aushebeln.
Der Vertrag steht jedoch unter einem Vorbehalt: Das belgische Unternehmen Elia, mit 80 Prozent Mehrheitseigentümer bei 50Hertz, kann noch bis Mitte Juli ein Vorkaufsrecht ausüben. Wenn Elia davon Gebrauch machte, wäre der Einstieg der Chinesen vereitelt.
Allerdings scheut Elia nach Angaben aus Verhandlungskreisen die finanziellen Belastungen. Elia, ein belgischer Netzbetreiber, gehört knapp zur Hälfte belgischen Kommunen. In Betracht käme daher, dass Elia sein Vorkaufsrecht zwar ausübe, den Anteil aber an die KfW weiterreiche, wo man ihn „parken“ könne.
www.handelsblatt.com...03792.html

In stvar ima zanimivo nadaljevanje:

www.dnevnik.si/10428...nega-lista

Jebi ga.. tok je brez dnara da nit solidnega ponaredka ne more kupit :)

[Endimion]
Jebi ga.. tok je brez dnara da nit solidnega ponaredka ne more kupit :)

Saj je ponaredek samo napol. Dokument je 100% avtentičen, ker je ukraden. Slika je pa tudi tako dobro izbrana, da od njega ne bi kupil niti rabljenega mopeda. :-)))

Medtem ko v Rusiji svetska žogobrcarska srenja teka po stadionski travi in žoge nabija proti pravokotnikom z mrežo, se Jevgenij (ne Onjegin ampak) Kasperski brca z zahodnoevropskimi oblastmi.

Te (najbrž pod vplivi in tokovi iz ZDA) sumijo ali namigujejo, da naj bi imelo zaščitno programje Kaspersky Lab tudi nečiste namene in opravljalo mračne rabote. Programje tega ruskga podjetja je vedno bolj nezaželeno v javnem sektorju posameznih držav, čeprav naj bi Evropska komisija aprila letos sporočila, da v zvezi s protivirusnim programjem Kaspersky Laba ni nobenih znakov nevarnosti. Po tem, ko je Evropski parlament 13. junija sprejel resolucijo, ki programe Kaspersky Lab eksplicitno navaja kot zlonamerne, je Jevgenij Kasperski napovedal, da bo njegovo podjetje zamrznilo svoje sodelovanje z evropskimi agencijami in organizacijami, vključno z Evropolom in projektom No More Ransom.

Poroča BBC (z linkom na resolucijo EP):

On 13 June, the European parliament adopted a cyber-security defence motion to combat the "unprecedented threat" the organisation faces from state-sponsored hacking.
Part of the strategy will involve a review of hardware and software used in its various institutions to find the "potentially dangerous programmes and devices".
The resolution, which has no legislative power, also calls for a ban on the programs and equipment "confirmed as malicious". It then names Kaspersky Lab and no other software firms.
www.bbc.com/news/tec...y-44501506

Bolj podrobno poroča Bank Info Security:

The motion also singles out Kaspersky Lab. An amendment reportedly added by Polish MEP Anna Elzbieta Fotyga "calls on the EU to perform a comprehensive review of software, IT and communications equipment and infrastructure used in the institutions in order to exclude potentially dangerous programs and devices, and to ban the ones that have been confirmed as malicious, such as Kaspersky Lab."
Despite the firm's transparency push, however, multiple governments have signaled their unease with using the firm's products, at least for sensitive operations. Some of those misgivings may be in response to the New York Times last year reporting that Israeli spies had hacked into Kaspersky Lab's network and discovered that the Russian government was using the company's widely installed anti-virus software to attempt to spy on U.S. intelligence agencies (see Will Kaspersky Lab Survive the Russia Hacking Scandal?).
No evidence has been produced publicly to support those assertions, but then intelligence agencies don't typically publicly release their findings, and governments typically refrain from doing so except for diplomatic purposes or if there's a risk that poses a clear and present danger (see British Security Services Tie North Korea to WannaCry).
www.bankinfosecurity...us-a-11080

In še poseben pogled Vice Motherboard:

Kaspersky Lab has been mired in an ongoing crisis. First, on the heels of the congressional inquiry into Russian meddling in the 2016 American presidential elections, the US government proposed and eventually passed a federal ban and purge on the use of Kaspersky Lab software across all government agencies. The British and Dutch governments has since followed suit.
The government bans have also spilled over to the private sector. Best Buy stopped sales of the software, some of Kaspersky Lab’s financial customers dropped it, and more recently, Twitter banned the company from advertising on its platform.
Meanwhile, several news stories alleged that the company’s software helped Russian intelligence services steal highly classified documents from a US National Security Agency contractor. The company’s most recent move to show it’s independent from the Russian government has been to announce a new data center in Switzerland that will store information from customers in US, Europe, Japan, Korea, Singapore and Australia.
At the same time, Kaspersky Lab continues to have a good reputation in the industry. Its team of researchers is widely respected by its peers for its ability to find sophisticated government malware—regardless of where it’s from—and its software is considered one of the best to catch malware on your computer.
motherboard.vice.com...sia-spying

Veste, da ima Belfast, ki ima kakšnih 15% več prebivalcev kot Ljubljana, v Severni Irski, ki ima nekaj manj prebivalcev kot Slovenija, dve obratujoči potniški letališči?
en.wikipedia.org/wik...al_Airport
en.wikipedia.org/wik...ty_Airport

Jap, poleg mednarodnega, ki je dobrih 20 km od centra mesta, še "mestnega". To je v pristaniško-industrijskem delu ob ustju reke Lagan, 5 km od mestnega jedra in je čisto malo tudi mednarodno, saj ima nekaj počitniških letov v južne kraje in redno linijo v Amsterdam.

To pa ni vse. Medtem ko Fraport Jože Pučnik nikakor ne pride niti blizu dvema milijonoma potnikov na leto (populacija Slovenije), so jih v Belfastu lani skupaj poslali v zrak ali prizemljili 8,3 milijona (več kot 4x populacija Severne Irske) - 5,8 milijona na mednarodnem letališču in 2,5 milijona na mestnem.

Nobeno od teh letališč ni z mestnim centrom direktno povezano z (mestno) železnico ali metrojem, kar so mokre sanje infrastrukturnih žeparskih genijev in plebejskih uindoušoperjev Moje Dežele. Mednarodno letališče je 10 km oddaljeno od najbližje železniške postaje, s katere se je možno peljati v Belfast ali (London)Derry. Slednji je podoben Mariboru: ima slabih 100.000 prebivalcev, je dobrih 100 km oddaljen od Belfasta in ima svoje majhno, slabo izkoriščeno in občinsko subvencionirano letališče, ki pa vseeno najde skoraj 200.000 potnikov letno (pred leti jih je bilo tudi preko 400.000).

Res imajo severnoirska letališča bolj ugodno lego, ker jih s treh strani obdaja morje, na jugu pa je do konkurenčnih letališč dovolj daleč. A vendar, 8,3 proti 1,7 milijona?!? Me prav zanima, kaj bi na te številke znali povedati turistični guruji Moje Dežele, državni, ljubljanski ali akademski.

S stališča razmeroma recentnih transakcijskih dogajanj in tozadevnih pametovanj v Moji Deželi pa je posebno zanimiv en del severnoirske letališke zgodbe. Mestno letališče v Belfastu je pred 2.SV postavila firma Shorts Brothers, ki je tam izdelovala letala, hidroplane in podobno šaro. Sredi vojne ga je zaplenila kraljeva mornarica, Shorts pa je bil nacionaliziran. Po vojni je bil Shorts delno denacionaliziran, njegovo letališče pa je začelo služiti potniškemu prometu.

Leta 1989 je firmo (iz večinsko vladne lasti) odkupil Bombardier, ki je danes največji industrijski konglomerat v Severni Irski. Po znatnem vložku v letališče ga je Bombradier leta 2003 prodal za 35 MGBP španski firmi Ferrovial, ki je kupila tudi British Airports Authority. Španci so samo pet let kasneje letališče prodali globalnemu infrastrukturnemu skladu ABN Amro
en.wikipedia.org/wik...ion_battle
za 132,5 MGBP, torej s skoraj 300% dobičkom. Datum prodaje? September 2008...! Ne ljubi se mi guglati, če so se ulsterski občani in mediji kaj razburjali nad zadnjo transakcijsko ceno in pobranim dobičkom Špancev. Prepustimo to domišljiji.

[pobalin]
Veste, da ima Belfast, ki ima kakšnih 15% več prebivalcev kot Ljubljana, v Severni Irski, ki ima nekaj manj prebivalcev kot Slovenija, dve obratujoči potniški letališči?
en.wikipedia.org/wik...al_Airport
en.wikipedia.org/wik...ty_Airport

Jap, poleg mednarodnega, ki je dobrih 20 km od centra mesta, še "mestnega". To je v pristaniško-industrijskem delu ob ustju reke Lagan, 5 km od mestnega jedra in je čisto malo tudi mednarodno, saj ima nekaj počitniških letov v južne kraje in redno linijo v Amsterdam.

To pa ni vse. Medtem ko Fraport Jože Pučnik nikakor ne pride niti blizu dvema milijonoma potnikov na leto (populacija Slovenije), so jih v Belfastu lani skupaj poslali v zrak ali prizemljili 8,3 milijona (več kot 4x populacija Severne Irske) - 5,8 milijona na mednarodnem letališču in 2,5 milijona na mestnem.

Nobeno od teh letališč ni z mestnim centrom direktno povezano z (mestno) železnico ali metrojem, kar so mokre sanje infrastrukturnih žeparskih genijev in plebejskih uindoušoperjev Moje Dežele. Mednarodno letališče je 10 km oddaljeno od najbližje železniške postaje, s katere se je možno peljati v Belfast ali (London)Derry. Slednji je podoben Mariboru: ima slabih 100.000 prebivalcev, je dobrih 100 km oddaljen od Belfasta in ima svoje majhno, slabo izkoriščeno in občinsko subvencionirano letališče, ki pa vseeno najde skoraj 200.000 potnikov letno (pred leti jih je bilo tudi preko 400.000).

Res imajo severnoirska letališča bolj ugodno lego, ker jih s treh strani obdaja morje, na jugu pa je do konkurenčnih letališč dovolj daleč. A vendar, 8,3 proti 1,7 milijona?!? Me prav zanima, kaj bi na te številke znali povedati turistični guruji Moje Dežele, državni, ljubljanski ali akademski.

S stališča razmeroma recentnih transakcijskih dogajanj in tozadevnih pametovanj v Moji Deželi pa je posebno zanimiv en del severnoirske letališke zgodbe. Mestno letališče v Belfastu je pred 2.SV postavila firma Shorts Brothers, ki je tam izdelovala letala, hidroplane in podobno šaro. Sredi vojne ga je zaplenila kraljeva mornarica, Shorts pa je bil nacionaliziran. Po vojni je bil Shorts delno denacionaliziran, njegovo letališče pa je začelo služiti potniškemu prometu.

Leta 1989 je firmo (iz večinsko vladne lasti) odkupil Bombardier, ki je danes največji industrijski konglomerat v Severni Irski. Po znatnem vložku v letališče ga je Bombradier leta 2003 prodal za 35 MGBP španski firmi Ferrovial, ki je kupila tudi British Airports Authority. Španci so samo pet let kasneje letališče prodali globalnemu infrastrukturnemu skladu ABN Amro
en.wikipedia.org/wik...ion_battle
za 132,5 MGBP, torej s skoraj 300% dobičkom. Datum prodaje? September 2008...! Ne ljubi se mi guglati, če so se ulsterski občani in mediji kaj razburjali nad zadnjo transakcijsko ceno in pobranim dobičkom Špancev. Prepustimo to domišljiji.

Jao piki.

Pa ti razumes da je belfast na otoku in teh 1.7 mio siromakov mora na letalo, ali pa na ladjo, ce hoce prit do kruha in vode?

Slovenec lahko gre z avtom do vecmilijonskih severne italije in juzne nemcije, ali na morje v lipo njihovo. Dlje pa slovenec ne gre, podobno kot Severni Irec ne.

[NemirniTujec]
Jao piki.
Pa ti razumes da je belfast na otoku in teh 1.7 mio siromakov mora na letalo, ali pa na ladjo, ce hoce prit do kruha in vode?

Otoško naravo S.I. brez težav razumem, le da nisem vedel, da doma nimajo kruha in vode. Vsi tile leti na današnji dan že ne morejo služiti samo gastarbajterjem in vodnarjem:
www.belfastcityairpo...Departures (danes 42 odletov)
www.belfastairport.c...nformation (danes cca 50 odletov)
Še bolj nazoren je tale pregled družb in destinacij za BFS:
www.belfastairport.c...r-airlines

Moja primerjava ne pomeni, da ignoriram različne izhodiščne položaje Fraport Pučnika in severnoirskih letališč. Menim pa, da ena bistvena razlika ne sme biti a priori ovira za primerjave, ki lahko npr. vržejo drugačno luč na deželne blodnje o gradnji posebne železnice do letališča, ker "imajo to povsod v civiliziranem svetu", in na vroča pričakovanja posledične silne rasti prometa. Ali primerjave med številom letov, destinacij, družb, in predvsem cen. Stavim, da bi Fraport Pučnik kljub deprivilegirani kontinentalni legi lahko prekrcal opazno več potnikov, če bi gostil več poceni prevoznikov z več poceni destinacijami.

Po drugi strani bi bilo mogoče zgodbo Fraporta Pučnika res bolje primerjati z letališčem Cardiff, slovenske letalske navade pa z valižanskimi. :-)
en.wikipedia.org/wik...statistics

Slovenec lahko gre z avtom do vecmilijonskih severne italije in juzne nemcije, ali na morje v lipo njihovo. Dlje pa slovenec ne gre, podobno kot Severni Irec ne.

Za večino to drži.
www.stat.si/StatWeb/...Index/7434

Ker sem poskušal ugotoviti, koliko od te aviacije prevaža domorodce ven, koliko pa turiste noter, sem prišel do zaključka, da ima Slovenija očitno več zunanjih/tujih turistov kot Severna Irska. Slovenska oblast pa še vedno ne zna v svojo statistiko dodati podatka, koliko denarja so turisti porabili pri nas. Lepo je rekel oče naroda: "ah, en evrček gor ali pa dol, ne bodimo tako malenkostni."

Tuji turisti so ustvarili več kot 3.586.000 prihodov ali za 18 % več kot v letu 2016 in več kot 8.572.000 prenočitev ali za 17 % več kot v letu 2016.
www.stat.si/StatWeb/...Index/7411

Last year overnight trips to Northern Ireland by external visitors stood at 2.3 million. This is the highest number on record and a 6 per cent increase on 2014. Spend associated with these trips also grew by 7 per cent to £545m in 2015.
www.nibusinessinfo.c...rn-ireland

Upam, da si mi do zdaj odpustil primerjanje jabolk in hrušk. :-)

Handelsblatt je včeraj objavil novico DPA o anketi "nemško-poljski barometer", ki so jo naročili varšavski inštitut za javne zadeve ter fundaciji Körber in Konrad-Adenauer. Po odgovorih sodeč je 53% Nemcev kritičnih do evropske politike Poljske, 48% pa jih celo meni, da poljska vlada ni zanesljiva partnerica EU. Razlogi za to naj bi bile znatne razlike med pogledi vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost (PiS) ter EU na vprašanja o sprejemu beguncev, evropske integracije in razlage evropskih vrednost.

Stranka PiS, ki vlada od leta 2015, velja za strogo nasprotnico evropske begunske politike in sprejemanja migrantov. Poleg tega imajo poljski nacionalni konservativci težave z Evropsko komisijo zaradi sprejetih spornih sodnih zakonov. V Bruslju ocenjujejo, da ti ogrožajo neodvisnost sodstva, zato so proti Varšavi uvedli ukrepe zaradi ogrožanja temeljnih vrednot EU.

Na drugi strani pa so Poljaki nemško politiko do EU večinoma ocenili kot pozitivno: 55% anketiranih meni, da Berlin prispeva k boljšemu sodelovanju v skupnosti. Vendar pa mnogi Poljaki (39%) Nemčiji očitajo, da deluje dominantno in je redko pripravljena na kompromise.
www.handelsblatt.com...11684.html

Ampak to ni najbolj zanimiv del zgodbe. Ta je v dejstvu, da je bil nemško-poljski barometer objavljen že konec maja in da je o tem poročal berlinski Tagesspiegel,
www.tagesspiegel.de/...18204.html

ki je del iste založniške skupine kot Handelsblatt. DPA očitno posluje kot naša preljuba deželna sta.si: objavlja s tritedensko zamudo ali reciklira stare novice. Pri Handelsblattu pa očitno ne berejo sestrskega časopisa. In tako smo Slovenci končno res postali enaki Nemcem. :-)

Če koga zanima podrobno poročilo o tej anketi, ga najde na spletni strani fundacije Körber.
www.koerber-stiftung...-barometer

Tudi jaz sem se posta.sil, saj je tale zadeva stara že skoraj en teden: v senci svetsko-žogobrcarskega pompa in cirkustacij je oblast v Rusiji sklenila, da postopoma dvigne starostni prag za upokojitev. Za moške se bo s sedanjih 60 let do leta 2028 dvignil na 65 let, za ženske pa s sedanjih 55 na 63 let do leta 2034. To je v Rusiji prvi dvig upokojitvene starosti v zadnjih 80 letih, ki ga mora potrditi še parlament. Omogočil naj bi tudi dvig bornih pokojnin, ki ne sledijo inflaciji. Na seji vlade v četrtek je premier Medvdev napovedal tudi dvig DDV z 18 na 20% z letom 2019. Finančni minister Silvanov je izračunal, da bo to v državno blagajno letno prineslo dodatnih 600 GRUB oz. 8,15 GEUR, poroča nemški Focus.

Reformpolitiker in Russland fordern seit langem eine Heraufsetzung des Rentenalters, das im internationalen Vergleich niedrig ist. Die meisten russischen Pensionäre arbeiten ohnehin weiter, weil die staatliche Rente nicht zum Leben reicht. Nach einer Umfrage sind allerdings neun von zehn Russen gegen ein höheres Rentenalter. Auch die Gewerkschaften sprechen sich dagegen aus.
Schon vor der Ankündigung Medwedews wurden auf der Webseite change.org mehr als 180.000 Unterschriften gegen eine Anhebung des Rentenalters gesammelt. Die Gewerkschaften erklärten dazu: „40 Prozent der russischen Männer und 20 Prozent der russischen Frauen werden keine 65 Jahre alt.“ Eine Anhebung des Rentenalters bedeute, dass viele einfach keine Rente mehr bekämen.
www.focus.de/finanze...08850.html

Za anglofone še Reuters:
www.reuters.com/arti...SKBN1JA16P

Seveda tukaj najbrž ni treba prav veliko razglabljati o potrebnosti pokojninske reforme, je pa dobro pogledati (eno leto stare) podatke o pričakovani življenjski dobi. Ta je za rojene leta 2016 ocenjena na povprečno 71,78 let (moški 66,5 let, ženske 77,06 let), ruska vlada je napovedala načrt, da pričakovano življenjsko dobo do leta 2025 dvigne na 76 let.
themoscowtimes.com/n...high-58274

Zato ni čudno, da so nezadovoljni sindikati svoje nasprotovanje podkrepili s trditvami, da mnogi ljudje ne bodo doživeli svoje upokojitve (40% moških in 20% žensk). To so precej hlastno in slastno pograbili zahodni mediji, npr. Independent in Newsweek.
www.independent.co.u...02576.html
www.newsweek.com/rus...ncy-980448

Ko sem v Independentu poskusil najti kakšen podobno intoniran članek o Grčiji in tamkajšnji pokojninski reformi, nisem imel posebne sreče. Našel sem tri leta starega, v katerem je reformna upokojitvena starost navedena le v faksimilu sporazuma med grško vlado in trojko. Do leta 2022 naj bi upokojitveno starost postopoma dvignili na 67 let oziroma vsaj 62 let ob 40 letih pokojninske dobe (plačevanja prispevkov). Tistega leta je pričakovana povprečna življenjska doba v Grčiji znašala 81,6 let (za pol leta več kot pri nas).
www.independent.co.u...44121.html

Za konec pa še primerjava na 8,15 GEUR (letno) ocenjenega proračunskega obliža v obliki povišanega DDV z oceno (enkratnega) stroška z nogometnim prvenstvom. Zanj naj bi Rusija po poročanju Bloomberga (uradno) porabila 9,5 GEUR, od tega veliko za javno infrastrukturo. Zimske OI v Sočiju so (neuradno) stale 39,7 GEUR.

The Russian government has obviously tried hard to internalize the lessons of Sochi and avoid huge misspending. But the Putin system, in which inflated cost accounting on government projects is one of the biggest sources of private wealth, is simply not designed to build things cheaply. That’s one reason the country can’t meet the development goals set by Putin, and it’s likely the biggest reason the oil windfall of the late 2000s–early 2010s didn’t turn Russia into one of the world’s wealthiest nations.
www.bloomberg.com/vi...l-spending

Nemci svoj bulvarsko avtomobilistični zlati volan začasno umikajo pred dizelskimi sajami in strupi. Pri založbi Axel Springer oz. v uredništvih njenih bulvarsko-tabloidnih tednikov Bild am Sonntag in Auto Bild so se odločili, da letos ne podelijo nagrad Zlati volan. To so objavili po priprtju prvega moža Audija in skoraj tri leta po izbruhu afere v zvezi z goljufivimi dizli korporacije VAG.

Die jüngsten Ereignisse rund um Abgasmanipulationen haben gezeigt, dass sich Teile der Automobilbranche weiterhin in einem notwendigen Wandel befinden, der entgegen aller Hoffnungen noch lange nicht abgeschlossen ist. Wir können daher im Interesse unserer Leserinnen und Leser in diesem Jahr nicht mit journalistischer Glaubwürdigkeit einen Preis für die Automobil-Neuheiten des Jahres verleihen. Wir wissen, dass wir damit auch diejenigen treffen, die „sauber“ sind.
www.axelspringer.de/...98330.html

Urednica in urednik omenjenih publikacij sta podpisala naslednjo izjavo: "Odkrito rečeno imamo radi avtomobile. Ljudje, ki jih proizvajajo, kupujejo in vozijo, so tudi naši kupci, naši bralci. Ampak zdaj ni čas za podeljevanje nagrad in praznovanje. S suspendiranjem Zlatega volana v letu 2018 želimo poslati jasen signal in vpletenim proizvajalcem avtomobilov dati čas, da najdejo prave odgovore na globoke strukturne spremembe."

Poglejmo lanske dobitnike Zlatega volana:

Klein- und Kompaktwagen: Opel Ampera-e
Mittel- und Oberklasse: VW Arteon
Kompakte SUV: Skoda Karoq
Große SUV: Audi Q5
Sportwagen: Porsche Panamera Sports Tourismo
Das schönste Auto: Aston Martin DB11
www.autobild.de/arti...72413.html

Cinik bi dodal da, če že ne morejo zmagati faterlanske firme, ker so dokazano čisto preveč šmucig, pa tujim firmam ne bodo dajali faterlandskih nagrad. Zdaj je vsaj vsakomur očitno, komu in zakaj so zlati volani (bili) namenjeni.

Iz poplave člankov (npr. v tukajšnji sekciji En+Oko) o svetli polnoenergijski brezogljični pametni in sploh über bodočnosti bi človek sklepal, da je ta pot že utrta, utrjena, da čaka samo še zgornji sloj asfalta in bomo zdrveli s polnim plinom naprej.

Pa ni tako enostavno, poroča Siol, ker pametni števci, ti nevroni pametnega omrežja naše svetle elektroenergetske bodočnosti, ne delujejo v skladu z deželnimi in naddeželnimi osebnopodatkovnimi uzancami. Tako pravi informacijska pooblaščenka. Ampak za 127 MEUR, kolikor je menda vreden večletni centraliziran nakup pametnih števcev, se bo pa menda že našel nekdo, ki bo ukrivil zakone, upognil predpise ali zlomil upor pooblaščenke. Prej slej kot pa prej.

Kar je bistveno, iz dopisa pooblaščenca izhaja, da je ta že pred časom SODO opozorila na pomanjkljive pravne podlage za zbiranje podatkov. Iz te družbe so se zaradi uredbe GDPR že pred časom sami obrnili na pooblaščenca.
Na SODO so se tako že leta 2016 odločili za nakup pametnih števcev, ne da bi jim takšno zbiranje podatkov sploh dovoljevala zakonodaja. V tem primeru energetski zakon (EZ-1), ki je začel veljati že dve leti pred tem.
Kako je to mogoče? In kdo je za to odgovoren?
Sogovorniki iz nekaterih elektrodistribucijskih podjetij prst odgovornosti uperjajo v SODO, ki ga vodi Matjaž Vodušek. Uradnih izjav ni želel dajati nihče.
siol.net/posel-danes...ati-471238

Danes v O+E Finance piše, da

Ukrep okoljskega ministrstva, s katerim so hoteli pospraviti odpadno embalažo, ni prijel. Kupi na dvoriščih komunal so vsak teden težji za okoli tisoč ton.
oe.finance.si/893554...-dan-visje

Ne vem, kakšen ukrep je bil to, vem pa, da je bila ta kriza predvidljiva, neizbežna in krivci zanjo so jasni. Vključno s hordami deželnih ekoteroristov, ki bi obdavčili ali prepovedali vrečke, mižijo pa ob slonih v sobi, vključno ob domnevni reciklaži. Kako je ta reciklaža potekala v najlepših časih lažne ekologije in bleferskega ravnanja z odpadki je nazorno videti v tem grafu:
www.statista.com/cha...tic-waste/

In ko Kitajci, veliki izvozniki džank izdelkov, rečejo, da od januarja 2018 ne bodo več uvažali tujih smeti, se na leta vztrajno polirani progresivni eko podobi brezmadežne evropske visokosti nenadoma pojavijo kosmate noge in nato še gozd sajasto črnih sramnih dlak. Evropsko eko cesarstvo je nago, Slovenija pa izgleda kot genitalni del tega cesarstva oz. tranzicijski približek napolitanskega smetarstva.

Kar me spomni na tisti vic o treh sovjetskih voditeljih, ki so se peljali z vlakom, ki se je nenehno ustavljal. Stalin in Brežnjev sta se na problem odzvala z represijo, ko je pa prišel na vrsto Hruščov je ukazal spustiti rolete in rekel, naj se pretvarjajo, da vlak spet pelje. Ampak ne obupujte - vlak krožnega gospodarstva je tik za vogalom in Slovenija bo po številu gofljačev o tej temi zagotovo v prvi kompoziciji. Tako gre to.

Na isto temo laži in sprenevedanja dežel, ki blazno zbirajo in reciklirajo, tokrat z druge strani kontinenta onstran Atlantika. Princip je isti, sve su ostalo nianse...

Your Recycling Gets Recycled, Right? Maybe, or Maybe Not
Plastics and papers from dozens of American cities and towns are being dumped in landfills after China stopped recycling most “foreign garbage.”
Oregon is serious about recycling. Its residents are accustomed to dutifully separating milk cartons, yogurt containers, cereal boxes and kombucha bottles from their trash to divert them from the landfill. But this year, because of a far-reaching rule change in China, some of the recyclables are ending up in the local dump anyway.
In recent months, in fact, thousands of tons of material left curbside for recycling in dozens of American cities and towns — including several in Oregon — have gone to landfills.
www.nytimes.com/2018...apers.html

Še nekaj malega o zbiranju smeti, reciklaži, Kitajcih, JV Aziji, plastiki v morjih... tokrat od Bloomberga:

Every big city in developing Asia faces this problem. Jakarta's waterways are choked with plastic trash. In Kuala Lumpur, instances of open dumping line the high-speed train route to the airport. On the outskirts of any Chinese city, loose plastic bags and instant-noodle cups litter every road's shoulder. Much of this junk ends up in waterways — and, eventually, the ocean. One study found that eight of the 10 rivers conveying the most plastic waste into the oceans are in Asia. China's Yangtze alone delivers 1.5 million metric tons of plastic to the Yellow Sea each year.
Solutions to all this have proved chronically elusive. China has prohibited retailers from providing free plastic bags for a decade, to almost no effect. In Indonesia, longstanding efforts to tax plastic bottles and containers have run into the reality that few locals have access to piped or uncontaminated water. Although recycling is common in Asia, plastic presents an often insurmountable challenge: Technical and environmental factors render much of it unrecyclable, especially in developing regions. In fact, only about 9 percent of plastics are recycled globally.
www.bloomberg.com/vi...tic-crisis

In še nekaj mimogrede napaberkovanih smetarskih zgodb:

6 waste industry trends to watch in 2018
1. The full enforcement and continued effects of China's import policies
2. The continued debate over franchising in cities across the U.S.
3. The continued and gradual deployment of technology in the industry
4. The ongoing debate over how to define "zero waste"
5. The industry affects of tax reform — and what that could mean for M&A
6. The influence of the Environmental Protection Agency
www.wastedive.com/ne...18/513835/

What Chinese import policies mean for all 50 states
Waste Dive began tracking the effects of China's scrap import policies across all 50 states (and the District of Columbia) back in Nov. 2017 with a companion feature story.
Since then, we've continued to update this page with details from our own reporting and elsewhere.
www.wastedive.com/ne...es/510751/

Chinese firms open up on their U.S. recycling plans
The U.S. has become a focus of investment for a small yet growing portion of the Chinese scrap processing industry. Backers of two in-development operations note they are looking for regulatory stability and a strong supply of recyclables.
As experts continue to predict more U.S. investment from Chinese operators, Plastics Recycling Update spoke with two companies that recently pulled the trigger on stateside processing facilities. Ecomelida and Roy Tech Environ shared details on why the came to the U.S. as well as their processing capacities and thoughts on future expansion.
resource-recycling.c...ing-plans/

K današnjemu članku o 100 milijardah za električne avtomobile
avto.finance.si/8935...ojil-dizel
je treba za primerjavo prilepiti članek Auto Expressa o cca 56 milijardah evrov, ki naj bi jih v obliki subvencij za električna vozila (oz. s pogonom na nove energije) in vlaganj v infrastrukturo v petih letih (2015-2020) porabila država Kitajska. Kitajci tega najbrž ne počnejo zaradi Blackstona, kot vehementno trdi forumski kolega Gobim.

Chinese electric cars: the £47bn quest for supremacy
China’s Government will say the drive towards electrification is to reduce the deadly air pollution in cities – and to an extent this is true. In Beijing, air quality regularly reaches dangerous levels, with the smog hiding high-rise buildings and forcing people to stay indoors. Official estimates suggest up to a third of the air pollution is caused by vehicles.
But there is also industrial politics at play. China relies heavily on oil imports from abroad, and its domestic vehicle manufacturers haven’t been able to take on rivals from Japan, Europe and the US. With electrification, it’s hoping to become a major force, and this is where its traditional manufacturers come in.
To help, the Government is ploughing billions into new energy vehicle developments. Previous estimates suggest up to 400 billion RMB (£46.79bn) is being spent on NEV subsidies between 2015 and 2020. Another 25 billion RMB (£2.92bn) is being spent on developing the charging infrastructure.
If investment in the sector is the carrot in this equation, then the stick comes from another policy adopted by Chinese regulators. “Many cities like Beijing, Shanghai and Shenzhen have licence plate restrictions for new [internal] combustion cars,” Li told us. “It can take years to get registration for a normal car. But NEVs do not have similar restrictions, making it much easier for people to buy and register a car.”
China’s centrally planned economy also means the country can mobilise quickly towards new technologies. “This year, the Government in March announced that it will build 800,000 charging stations,” Li added. “Also, there is support for automotive companies to build their own stations. Changan alone will build 4,000 to 5,000 charging stations this year. For China, these aren’t very big numbers we’re talking about.”
www.autoexpress.co.u...-supremacy

Evo, najnovejši dokaz, da nevidna roka trga deluje, da preudarno in pravočasno regulira vse, kar štrli iz idiličnega ravovesja. Ob nepredvidljivem svetskem festivalu žogobrca v Rusiji je začelo nepredvidljivo primanjkovati piva... Ne samo v despotski Rusiji ampak tudi v severnoevropskem delu svobodnega sveta, poroča Tagesspiegel.

Eden od vzrokov za izpraznjenje zalog je pomanjkanje - tega ne boste verjeli - CO2! Če se to ne bi zgodilo, bi si morali enostavno izmisliti. Predlagam, da iz Uniona in Laškega k severozahodnim evropskim bratom in sestram hitro pošljejo tovornjake s posebno komemorativno polnitvijo piva - z imenom Milka Planinc - back to SFRJ. Za razlago naj kar poguglajo. :-)

Nemški pivovarji imajo menda manj skrbi, ker jih rešuje slavni Reinheitsgebot, ki ne dovoljuje uporabe CO2. Zaradi pomanjkanja plina se težave kažejo tudi pred vrati proizvajalcev raznih pokalic. V Brexitaniji je Coca Cola menda že morala ustaviti proizvodnjo.

„Wenn die Brauereien nicht am Wochenende beliefert werden, wird ihnen allen das CO2 ausgehen“, warnte der Chef des norwegischen Brauereiverbands schon im dortigen Rundfunk. „Das werden wir in ein oder zwei Wochen in allen Lokalen und Geschäften spüren.“ Auch in Großbritannien rechnet der dortige Pub- und Brauereiverband damit, dass Sorten ausgehen. Die größte britische Pub-Kette Wetherspoon kann laut BBC schon nicht mehr alle üblichen Biere und Cider anbieten.
Der Deutsche Brauer-Bund verspricht: „Es ist genug Bier für alle durstigen Kehlen da.“ Das Reinheitsgebot verbiete ohnehin den Zusatz von CO2, das Bier bekomme seinen Sprudel während der Gärung. Und das CO2, das beim Umfüllen in den Tanks gebraucht werde, falle in der Regel dabei auch noch mit ab. Die deutschen Brauereien kauften daher überhaupt nur geringe Mengen zu.
Auf CO2 angewiesen sind auch Softdrink-Hersteller wie Coca Cola. In Großbritannien seien Fertigungslinien kurzzeitig unterbrochen worden, teilte das Unternehmen mit. Bisher könne aber noch alles geliefert werden.
www.tagesspiegel.de/...45384.html

Da ne gre samo za džouk, je tu še BBC z več perspektivami na pomanjanje CO2 (tega ne morem napisat ne da bi se smejal):

Heineken said last week that the CO2 scarcity had caused production problems.
A spokeswoman said on Wednesday: "We'd like to reassure beer drinkers that all our breweries are operating at full capacity, and we're working 24/7 to get beers to our customers as quickly as possible."
Meanwhile, meat processors say changes to "sell by" dates may be needed because of delivery problems.
Many producers are having to use lower levels of CO2 in their packaged meat and need to shorten their sell by deadline.
Nick Allen, spokesman for the British Meat Processors' Association, said that if the practice became widespread it could cause big logistical headaches.
"If you shorten the sell-by date everyone has to move stuff more quickly. The supply chain is very complicated," he said.
On Tuesday, Scotland's biggest abattoir shut until further notice because it ran out of C02 used to stun pigs before they are processed.
The facility, at Brechin, which processed 6,000 animals a week, is sending pigs to England for slaughter. But these abattoirs are also running low on carbon dioxide.
www.bbc.com/news/bus...s-44628993

Tokrat moram pohvaliti rejverko/-ja, ki je dežural/-a 21. junija, in že takrat objavil/-a novico o breksitanskih težavah s CO2. Nisem pa opazil, da bi rokodelske novice zgodbo potem razširile, ko se je izkazalo, da je pomanjkanje CO2 tudi drugje, ne samo pri ljubih EU-secesionistih.
live.finance.si/8935...va-in-mesa

Evo, naj potrdim tezo Mr. Nemirnega of Brexitania, da je tole tu moj kanal za pezdenje čez neprebrane (zaklenjene) članke, sledi nekaj pripomb v zvezi s 1. julija objavljenim člankom o zanesljivosti avtomobilov. Danes sem ga našel že drugič. Očitno prirojena ali privzgojena inteligenca algoritmom narekuje, naj mi ponujajo zaklenjene članke, ki sem jih že nekoč kliknil, ker me gotovo zanimajo, in bom zato po X-tem kliku na isti članek v X tednih zagotovo klonil in naročil Finance.

Gre za pisanje,
avto.finance.si/8935...nj-kvarijo
ki je najverjetneje kompilacija letošnjih anket J.D. Power o zadovoljstvu ameriških kupcev z novimi avtomobili (Initial Quality study, objavljena 14. februarja)
www.jdpower.com/pres...-study-iqs
in zanesljivost tri leta starih avtomobilov (Vehicle Dependability Study, objavljena 21. junija).
www.jdpower.com/pres...lity-study

Kjer umanjka vešča roka vedno budnega in spodbujajočega urednika, ki delovne mladce vodi med čermi in jih uči veščin ceha, moramo malo pomagati forumski pobalini. Objava rezultatov ankete s trga, ki je bistveno drugačen od evropskega, je za deželni rokodelsko-kmetski list malo nenavadna, toliko bolj ker objave teh letnih rezultatov niso ustaljena uredniška navada. Če pa obstajajo primerljivi podatki za nam bolj podobne trge, gre pa naravnost za neumnost.

In ti podatki obstajajo: J.D. Power vsako leto opravlja ankete o zanesljivosti plehnatih triletnikov tudi na dveh najpomembnejših evropskih trgih - brexitanskem in na überskem - in jih objavlja enako kot ameriške. Brexitanski so bili letos objavljeni 11. julija, pa še niso našli poti do Financ (na vrhu so Hyundai, Suzuki in Kia),
www.jdpower.com/pres...lity-study

übermärktovske pa najbrž lahko pričakujemo zelo kmalu, saj je danes ravno obletnica objave lanskih rezultatov (lani so bili na vrhu Kia, Hyundai in Toyota),
www.jdpower.com/pres...lity-study

so pa za naše severne sosede od junija že na voljo letošnji podatki o zadovoljstvu strank z uradnimi servisi znamk (Customer Service Index, vodijo Peugeot, Citroën in BMW).
www.jdpower.com/pres...-csi-study

Mogoče se bodo tudi za tukajšnje kraje in običaje veliko bolj relevantni podatki komu zdeli vredni, da jih predstavi vedoželjnemu rokodelstvu in kmetstvu Moje Dežele.

Ko sem že pri avtomobilih, se najbrž spodobi nekaj besed posvetiti nekrolog "najcenejšemu avtu na svetu", podfičku za indijsko podcelino, ki ga imajo nekateri za velik inženirski dosežek, za katerim je po mnenju drugih slaba ocena želja neke populacije. V Tata Motors so priznali, da je povpraševanje po modelčku Nano, ki naj bi Indijo z dveh spravil na štiri kolesa, povsem presahnilo. Tovarna Nano bodo v tovarni proizvajali samo še po naročilu, če jih bo sploh kaj. Ima pa Tata Motors zadnja leta veliko več uspeha z revitaliziranima brexitanskima znamkama Jaguar in Land Rover, ki sta pod indijskim lastnikom se prav razcveteli.

Avtor Bloomberga (verjetno indijski dopisnik) je najbrž ne le začasno upokojitev 10 let starega indijskega malčka pospremil s precej ostrim realizmom, malodane sarkazmom, ki mimogrede spomni, da je Nano precej vnetljiv avtomobilček.
www.bloomberg.com/vi...ap-thrills
bolj sredinsko odmerjen je članek Fortune India,
www.fortuneindia.com...ths/102128
na entuziastičnem delu spektra pa pisec ameriškega Jalopnika, ki za Nanom toči krokodilje solze.
jalopnik.com/goodbye...1827513853

Meni je najbolj smešno, kako Tata Motors pogori na domačem terenu z domačo vizijo za domače kupce avtomobilov, po drugi strani pa suvereno in uspešno rešuje čast in širi prodajo uglednih britanskih znamk in se v trumpiziranem jeklarstvu združuje s slovitim nemškim gigantom ThyssenKrupp.
www.dw.com/en/thysse...a-42459947

So bogovi padli na glavo? :-)

Še kratek članek bolj o stanju na indijskem trgu kot o Tati Nano, ki kaže, da ljudje vedo, kaj je "pravi avto", kaj pa približek rikše, in prave avte kupujejo pač veliko raje od njihovih približkov na skrajni spodnji meji.
www.bloomberg.com/ga...-rate-cars

Za Tesla Motors ni miru, za magičnega Elona Muska ni počitka. Po tem, ko je bil njegov predlog, da ra reševanje v jamo ujetih tajskih otrok uporabili cevasto komoro aka psevdo-podmornico, ki so jo na hitro scimprali inženirji The Boring Company, se je zapletel v trumpovsko žaljivo tvitanje, ki ga je menda netrumpovsko izbrisal, ko je videl oblak prahu za svojimi tviti.
gizmodo.com/increasi...1827611345

Ampak to še ni nič. Tesla Motors se v Nemčiji prepira z oblastmi, ki so odrekle subvencije, ker ne verjamejo, da so res prodajali oskubljeno verzijo modela S, ki bi stala manj kot 60 kEUR. To je namreč meja, do katere se še dobi subvencija 4.000 evrov. Zaradi cikcakanja je zdaj na udaru nekaj sto lastnikov Tesel, od katerih hoče država izterjati vračilo neupravičeno prejetih subvencij. Tesla Motors obljublja, da bodo svojim kupcem v Nemčiji ta strošek povrnili in pa, da se bodo na odločitev pritožili.
electrek.co/2018/07/...ole-fails/
www.handelsblatt.com...11074.html

Ob tej pravno-fiskalni rokoborbi je firma za posojanje električnih avtomobilov Next Move na nemških tleh iz Teslinega modela 3 iztisnila doseg 1001 km. K temu je treba dodati, da je bila ta vrednost dosežena pri povprečni hitrosti 36-38 km/h na dirkališču Lausitzring v zvezni deželi Brandenburg, da je avto upravljal avtopilot, ki je pet "voznikov" vseh 30 ur rekordne vožnje v zdržalo brez delovanja klimatske naprave in radia. Z večjim modelom Tesla S so prevozili 1.128 km, poroča Focus, eden od komentatorjev pa retorično sprašuje, kolikšen bi bil doseg avta z dizel motorjem pri hitrosti 36 km/h na dirkališču brez klime in radia...
www.focus.de/auto/el...63688.html

Navadne ceste ne veljajo. Pa nič ne omenjajo povprečne hitrosti. :-)

Absolutni svobodoljubci, jočite nad usodo davčnih zavezancev v Vaterlandiji. Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da je pobiranje prispevka za javne medije v skladu z ustavo, ni pa prav, da mora isti lastnik plačevati prispevek za vsako svojo nepremičnino. Vikendaši in podobni bodo tako nekaj prišparali, davek pa bo ostal.
www.dw.com/en/german...a-44721576

Handelsblatt danes svoje bralstvo vabi k izpolnjevanju ankete z vprašanji, koliko se jim ta prispevek zdi sprejemljiv, in koliko sploh spremljajo javne medije. Linka ne dam, da ne bo kdo postal špilferderber. :-)

[pobalin]
Absolutni svobodoljubci, jočite nad usodo davčnih zavezancev v Vaterlandiji. Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da je pobiranje prispevka za javne medije v skladu z ustavo, ni pa prav, da mora isti lastnik plačevati prispevek za vsako svojo nepremičnino. Vikendaši in podobni bodo tako nekaj prišparali, davek pa bo ostal.
www.dw.com/en/german...a-44721576

Handelsblatt danes svoje bralstvo vabi k izpolnjevanju ankete z vprašanji, koliko se jim ta prispevek zdi sprejemljiv, in koliko sploh spremljajo javne medije. Linka ne dam, da ne bo kdo postal špilferderber. :-)

Obrnit je treba zadevo in razpisat referendum o ukinitvi javne RTV.
Potem vsa pravna vprašanja v zvezi z naročnino avtomatsko odpadejo.