To se očitno ni uresničilo, kaj vi pričakujete v prihodnjih letih?
Rast nepremičnin po celi državi, diferenciacija med regijami, razlike med novimi in starejšimi nepremičninami?

nenehna rast cen nepremicnin po celi drzavi, 40-letni krediti, zagotovo tudi dodatna diferenciacija med regijami, ljubljana in obala sta ze na 5k na kvadrat, gremo pa se na precej visje.

pricakujem tudi, da bo najpomembnejsi pogoj za zasedanje delovnega mesta to, da si se pripravljen zakreditirati najmanj do penzije.

Se pravi smo Slovenci izumili trajen 'perpetuum mobile' oz. naložbeni razred ki stalno raste? Meni se zdi neverjetno, da bi vse nepremičnine, povsod isto še naprej izkazovale rast. Na trgu so pa ja vseeno razlike (LJ in Obala sta specifiki seveda).

[Rokc5]
Se pravi smo Slovenci izumili trajen 'perpetuum mobile' oz. naložbeni razred ki stalno raste? Meni se zdi neverjetno, da bi vse nepremičnine, povsod isto še naprej izkazovale rast. Na trgu so pa ja vseeno razlike (LJ in Obala sta specifiki seveda).

nismo ga izumili mi, ampak so ga izumile centralne banke. mi smo ga samo ponotranjili, ker imamo tako zelo radi pasivni dohodek. prijateljica je nedavno prodala nepremicnino, takoj kupila (dve!) novi. tako to gre v sloveniji, drzavi lenuhov iz izkoriscevalcev.

When bears become bulls is time to sell.:).

[hostamox]
When bears become bulls is time to sell.:).

to je tudi moj namen, da bi koga preprical, da proda, ampak ljudje so preneumni za to.
zato bo tudi slo se visje :)

Kaj tocno bi to naj pomenilo - "specifika"???

Jaz bi temu kvecjemu dejal delujoci trg ponudbe in povprasevanja... Seveda upostevajoc odsotnosti nepremicninskih davkov in prisotnosti CB akcij zaradi katerih bankam ni treba iti v "razprodaje" zasezenih lukenj...

:-)))

LpA

Če se bo korona nadaljevala, ali pa kaj podobnega bo še jurja velik. Just saying.

Nepremicninski davki gotovo bojo, ko pac bojo. Davki na oddajo so že sedaj. Tako da nakup z gotovino in deloma kredit ja. Nakup s kreditom za oddajo, če veš kaj delaš.fix kredit za primarno bivalisce je ziher ok, pac ne kupovati gradov.

Dejstvo je da se del denarja seli v nepremicnine zaradi nizkih om.

Ob nizki zakreditiranosti prebivalstva imajo nepremicnine priloznost za rast.

[rename]
> [hostamox]
> Če se bo korona nadaljevala, ali pa kaj podobnega bo še jurja velik. Just saying.
>

Ne bo, ker ne bodo prodajali, ampak držali za potomce.

Ne vem, kaj pa če nimajo potomcev. Oz jih imajo, so pa stari in potrebujejo oskrbo. Penzije so nizke.

Danasnji mladi so cenovno precej obcutljivi + ni jim ravno veliko za lokacijo, sam da je net.

Tudi novogradnje se lahko poceni ob cenenih materialih in preprostih oblikah.

Kupna moc mladih ob zaostrenih kreditnih pogojih in malo privarcevanega ter nesodelovanju drzave je nizka.

Ravno zadnjic sem na nepremicninah gledal oglase za stanovanja v trstu in gorici. Pa trst ni glih poceni za italijo.

Pri nas je še vedno premalo segmentacije trga.

Tezko prodajat, če živiš v njej.

Tudi samogradnje, starejše gradnje ali pa gradnje s slabimi izvajalci so vprasljive.

Ob poceni delovni sili, premisljenem nacrtu, tlorisu in dobri organizaciji se da delat precej poceni po kvadratu. Mislim, da je tu še kar precej lufta na optimizaciji.

[hostamox]

Kupna moc mladih ob zaostrenih kreditnih pogojih in malo privarcevanega ter nesodelovanju drzave je nizka.

To nima nobene veze (zal). Denarja je na svetu in v evroobmocju vsak dan vec, veliko vec. Denar bo kupil assete, ne glede na to v cigavih rokah bo. Zato bojo assetom cene rasle.

Ni vazno kaka je kupna moc mladih, vazno je da imajo prihodek in placajo najemnino. Nepremicnine bo kupil investment fund ali banksterji, ki jim denar zraste na (frankfurtskem) drevesu, ali tisti delcek populacije ki ga ima vec kot dovolj, za stan bodo placevali kredit v visini 500 eur po 0.5% OM, v stanovanju pa bodo "mladi" (ki sploh niso vec mladi), in bojo lepo placevali 500 eur najemnine, ali pa 600, saj je vseeno :-)

Fevdalizem je gladko laufal kakih 800 let pred kapitalizmom.

Pozdravljeni, ali lahko malo podebatiramo na temo, da segmentacije trga v Sloveniji praktično ni. OK ni problem visoka cena stanovanj v LJ in Osrednjesloveski regiji (prestolnica je pač luksuz, tako pač je) ampak ali se samo meni zdi, da pravih razlik ni. Če imamo na eni strani cene 300.000-400.000 bi potem morali imeti tudi nekaj po 30.000, se pravi razmerje 1:10, ki je čisto realno. Ampak cene tudi navadnih lukenj (v obrobnih regijah) so bližje min 90.000.

1 smo zelo egalitarna družba
2 v podrtijah ,,slabših stavbah zive le cigani ali priseljenci
3 globoko zakoreninjena zelja po lastni nepremicnini in vlaganju vanjo ne glede na lokacijo
4. Prenizki davki na premozenje
5 relativno dobro vzdrzevana infrastruktura vodovod, cesta, posta

Ko bojo enkrat obcine videle, da je bolje ljudi imet na kupu, bo zmanjkovalo denarja za ureditev cest in vodovoda ali pa za vzdrževanje elektro omrežja, se bojo hitro sprostila zemljišča za gradnjo.
Vse to se ze potiho dogaja.
Dragi komunalni prispevki, obcinski davki na nezazidana zemljišča

We are to small for big money. Bral sem da bi nepremicninski skladi kupovali, a mora bit vsaj ranga 10 miljonov ali več vredna transakcija

Mogoče Lj pol se pa neha.

Mali mutibarici pa nimamo vsaj miljona za uzurpacijo trga:).

Mladi če bojo le placevali najemnino, ker si nakupa ne morejo privoscit. Bodo pa tudi razmislili ali ni bolje najemat in delat kje drugje.

Mislim, da bo vsak ki bo kupoval za oddajo razmislil zakaj se mu to splaca. Tam enkrat leta 2007,8 sem bil v Berlinu, ko sem omenil da se mi njihova stanovanja zde poceni, ranga 1300 takrat, so me sam cudno gledali.


Slovenski trg nepremicnin bo bolj poganjal domaci kapital kot tuji, tuji ga bo prej nizal.

Kot sem pisal zgoraj je se vedno dovolj prostora za optimizacijo gradnje, sam spet za resen denar smo premajhni.
Če primerjam da so bili turki nekje 20 ali celo 30 procent cenejši pri karavankah in je trenutna cena novogradnje min 1500.
Se lahko pride tudi na rang jurja.

Kot vedno, just thinking.

Tudi jaz zgolj razmisljam, ofkors. Slovenija bo vse bolj del evroobmocja. Nobena stvar ne bo prevelika/premajhna za nemsko-francoski kapital, pa tudi za domace mini serife.

Sam mislim, da je dosti boljših priložnosti za kapital drugje po evropi.

Tako po obsegu, gotovosti posla in dolgoročni stabilnosti.

Prej bi rekel da bo tule kupoval vzhodno evropski kapital.

10 let nazaj je rekel crt, da gremo v smeri japonske.
Zakaj ne bi sli še v nepremicninah.
www.theguardian.com/...revolution

resources.realestate...use-japan/

www.globalpropertygu...ce-History

V sosednjih komentarjih sem linkal eno porocilo aleka na bdp oecd drzav. Slovenci smo le 20 posto slabsi od uk in nekje na ravni japonske in izraela.

[hostamox]
10 let nazaj je rekel crt, da gremo v smeri japonske.
Zakaj ne bi sli še v nepremicninah.
www.theguardian.com/...revolution

resources.realestate...use-japan/

www.globalpropertygu...ce-History

V sosednjih komentarjih sem linkal eno porocilo aleka na bdp oecd drzav. Slovenci smo le 20 posto slabsi od uk in nekje na ravni japonske in izraela.

Tko cez palec bi rekel da je s kazalniki ki enacijo slovenijo in japonsko nekaj narobe. UK je pa druga storija, tukaj je mozno vse, neenakost je tukaj tak sveta ko v sloveniji NOB.

data.oecd.org/lprdty...worked.htm

Danasnji mladi so cenovno precej obcutljivi + ni jim ravno veliko za lokacijo, sam da je net.

mah. ja, net, definitivno, a da jim ni mar za lokacijo, to se se ne strinjam.

Tudi novogradnje se lahko poceni ob cenenih materialih in preprostih oblikah.

ah. ta tvoja teorija..v praksi niso poceni.

Kupna moc mladih ob zaostrenih kreditnih pogojih in malo privarcevanega ter nesodelovanju drzave je nizka.

nesodelovanju drzave? pa kaj ti je? drzava skupaj z banksterji prav dela na tem, da bi se lahko ljudje cimbolj zakreditirali. tisto od lani, ko so nekaj zabremzali, je bil pljunec v morje. so pa dobo odplacevanja povecali iz 30 let na 35, pa je. tako da lepo te prosim. res je, da imajo mladi nizke dohodke, a da se ne bi mogli zakreditirati do vratu, to pa se zdalec ni res.

Ravno zadnjic sem na nepremicninah gledal oglase za stanovanja v trstu in gorici. Pa trst ni glih poceni za italijo.

italija je proti nam zelo poceni. razlog je v tem, da so nepremicninski davki v italiji konkretno visoki, ne pa kot pri nas. slovenski nepremicninski idioti pa v en glas zatrjujejo, da bodo nepremicninski davek placali... najemniki.

yeah right, seveda, dokler najemnika najdes. pri nas, kjer je stanovanjski fond poddimenzioniran, ni problema, v trstu pa ti zelim veliko srece pri oddajanju.

Pri nas je še vedno premalo segmentacije trga.

pri nas so vse nepremicnine predrage. predrage so tiste v vukojebinah, predrage so tudi v centrih. se bodo pa se podrazile. zahvaljujemo se bankam, vladi, ecb, zakonodaji in investitorjem.

[hostamox]
data.oecd.org/lprdty...worked.htm

Kaj je zelel pesnik povedati s seznamom gdp(ppp)/hour worked?

Mal dol mas graf bdp per capita slo 40k, jap 42, in uk 48.

Kar me je presenetilo.
V glavi imam da smo mi pod 37 in uk nad 55.

[hostamox]
Mal dol mas graf bdp per capita slo 40k, jap 42, in uk 48.

Kar me je presenetilo.
V glavi imam da smo mi pod 37 in uk nad 55.

Povprečna plača je 15k neto, mediana še kakih 10-15% nižje.

Kje je torej ta razlika med 25k bruto za 40% delovno aktivnega prebivalstva in 40k bdp-ja pa sploh ne upoštevam, da je vsaj tretjina delovne sile neposredno ali posredno državni strošek (njihova produktivnost ne opravičuje niti njihovih prejemkov)?

[jezdec666]
Ne samo nepremičninski davki, ampak tudi komunalije so visoke. Jaz sem skoraj kupil (špekulativno) eno stanovanje v Trstu po prvi krizi 2008. Cena je bila več kot ugodna, precej manj kot jurja, mislim da nekje 700 na meter, stanovanje solidno, lokacija sicer nekoliko neugodna, relativno blizu pristanišča in naftnih terminalov. Kar te odvrne je vsi stroški, ki jih imaš, že da prideš do prepisa te košta 2x toliko kot v sloveniji za primerljivo stanovanje (seveda te upalijo za agenta, takse in notar bistveno dražji). Potem pa so mesečni stroški, ki so bili v tistem času vsaj 2x višji kot za primerljivo stanovanje recimo v Novi Gorici ali Kopru. Najemnine pa v smislu donosa podobne kot pri nas če se prav spomnim za tisti čas. No danes se prodajajo taka stanovanja vsaj 50 % dražje, res pa je da je tudi pri nas šlo nekej za tak procent gor.
PS: sem na hitro pogledal, podobna stanovanja se v Trstu prodajajo danes za približno 2x toliko kot takrat.

Jaz poznam en konkreten primer, ko sta se dva mlada iz goriškega področja odločila za nakup stanovanja v Trstu, tako da očitno je neka računica.

[hostamox]
Mal dol mas graf bdp per capita slo 40k, jap 42, in uk 48.

Kar me je presenetilo.
V glavi imam da smo mi pod 37 in uk nad 55.

To je zato, ker drzavno placani statistiki vcasih znajo bit strasno liberalni s svojimi viri in razlagami :-) Zamesal si rozaste stevilke OECD z nekaterimi manj rozastimi World bank.

jakubmarian.com/how-...ndicators/

Po OECD se je Slovenski Bdp/cap (ppp) v "current international $" (valuta ki ne obstaja, gre za meritven izmislek) v 20 letih (od 1999 do 2019) glede na UK premaknil iz 70% na 84% - kar je v skladu s tem da nizje razvite post soc drzave pac pocasi dohitevajo visje razvite. Famozni ppp raznih drzav se vsako leto doloci glede na spolno zivljenje edija kardelja, babe vange, franca krizanica in mica mrkaica. Uporaba CURRENT international dollar je za poglede vec kot 10 let nazaj precej vige vage.

Japonsko umiranja na obroke je splosno znano in traja ze od 1990. Link na katerem imas razvoj 5 drzav po rozastih kazalcih OECD (vec jih noce dat na skupni chart) 1970-2019: Nemcija, UK, Italija, Japonska, Slovenija(od 1995): data.oecd.org/chart/6ask

Nemcija je z evrom zacela nabirati prednost, Italija pa izgubljati, se bolj pa se je to pospesilo po krizi 2009. Slovenija (tako kot vse ostale vzhodnoevropske drzave) se jim pocasi priblizuje.

Razmerja v oziru na Nemcijo, gdp/cap ppp current int $, OECD:

1999
USA: 34.478 130%
Germany: 26.510 100%
UK: 24.411 92%
Slo: 17.077 64%
Madzars: 10.873 41%
Kitajska: 2.643 10%


2019
USA: 65.143 116%
Germany: 56.305 100%
UK: 48.725 87%
Slo: 40.962 73%
Madzar: 34.503 61%
Kitajc: 14.306 25%

Vse zelo v skladu s pricakovanji. Cehi nas celo prehitevajo, zato jih raje nisem dodal v to tabelo, da ne bo revolucije :-) Seveda pa so razlike vecje, ce namesto "ppp in current international $" primerjas dejanske stevilke v realnih valutah; ponavadi bos nasel podatke v "2010 constant dollars", kjer uravnotezijo letna nihanja valut.

Taka primerjava tukaj: data.worldbank.org/i...view=chart

Kot vidis cehi se nekaj casa ne bodo slovenci (kakorkoli imajo poceni pivo), japonska pa je nominalno zelo visoko - za 1,8 slovenije, dve ceski, skoraj tri madzarske! Zato imamo (poleg nekajkrat visjega premozenja in privarcevanega denarja na gospodinjstvo) po vsej evropi polno japonckov s fotoaparati (ki dvigajo nas bdp), medtem ko je na japonskem zelo malo vzhodnoevropskih turistov, ceprav se po bdp/cap (ppp) "zivi skoraj isto dobro", po bdp(ppp) per hour worked pa jih kje celo prehitevajo.

Si imel stanovanje v Trstu v najemu ? Kakorkoli če ga sedaj prodaš imaš nek donos, samo potem te pa davčna pobere cca 50 % od razlike med nakupno in prodajno ceno. Torej na inflacijo plačaš 50 % davka. Z evri, ki ti ostanejo pa si ne moreš nič kupiti, ker so šle cene v tem obdobju za cca 80 % navzgor.

[NemirniTujec]
> [hostamox]
letna nihanja valut.

Taka primerjava tukaj: data.worldbank.org/i...view=chart

Tole mi je pa že bližje.
Ko sem videl tisti prvi graf, sem se ustrašil da sem kaj zamudil:).

Ker ekonomija top drzav je mal drugacna kot povprecnih.
Zadnje čase opažam, da se dolocene male stvari kar lepo drazijo (pivo v lj, hrana v hoferju, drobni izdelki v lokalni zeleznini).
Sam predvidevam, da vecidel z rastjo cene dela.

Meddrzavna primerjava gospodarske "moci" je vedno nekje vmes ned nominalno dolarsko vrednostjo bdp in ppp obtezenostjo s primerjavo cen - ni cist eno ali drugo. Nominalna vrednost daje moc mednarodnim nakupom - nafta, orozje, hrana, farmacija... tudi maske in ventilatorji denimo.
Nizke cene in stroski dela pa dajejo odpornost z druge smeri - lazje ohranjas gospodarsko rast in rast plac, lazje izvazas in ohranjas konkurencnost.

Cilj posameznika pa seveda nikoli ni "vau kok sem jaz cist konkurencen in zajeban, ker sem pripravljen delat za malo placo", ampak vedno vecja placa, ki mu visa globalno kupno moc.

Zelo tezko je tudi ovrednotiti kakovost storitve glede na ceno; romunski dohtarji, kelnerji, frizerke, parketarji, avtomehaniki so x% cenejsi od nemskih. Ampak je tudi storitev za y% slabsa. Gotovo romunski mehanik ali frizer ni toliko slabsi, kolikor je cenejsi? Kaj pa romunski zobozdravnik? Kaj pa romunski odvetnik? Kaj pa romunska osnovna sola ki ti izobrazi otroka? Kaj pa romunski investicijski sklad? Kako ovrednotiti to, da si prihranke vlozil v obveznice nlb, ker so ti to priporocili na okencu najbolj ugledne banke v drzavi? Se to lahko zgodi v nemciji? Kaj pa v svici? Kaj pa ce potrebujes operacijo kolka in je cakalna doba 22 mesecev namesto 2 meseca?

Kaj pa ce se tvojemu sosedu zmesa in trka na vrata z lovsko pusko v eni in sekiro v drugi roki, ti pa moras klicati slovensko policijo?

Vecinoma smo najbolj pripravljeni sprejeti norosti tiste druzbe v kateri smo odrascali. Zato 100 milijonov filipincev ki znajo anglesko in spansko, se kar ostaja na filipinih in se za 50 dolarjev na mesec prostituira debelim zahodnim turistom. Masajska druzina ima 100 glav govedi, tako je ze 1000 let. To je vredno cca 30.000-50.000 dolarjev, ker krave so mednarodno blago, ne grejo veliko gor dol z lokalno kupno mocjo. Druzina se vedno zivi v blatni kolibi brez vode in elektrike. Ce prisparajo kaj denarja, kupijo nekaj krav, in veterinarsko medicino.

Zelo nenavadno je osebno inflacijo, osebne vrednote lociti od tistih v katerih odrascamo. Osebna inflacija, oziroma osebni PPP (purchasing power parity) je tisti ki steje. Kdor ima rad poceni pivo, mora na cesko. Kdor ima rad urejeno zdravstvo, v francijo ali nemcijo.

[NemirniTujec]
Meddrzavna primerjava gospodarske "moci" je vedno nekje vmes ned nominalno dolarsko vrednostjo bdp in ppp obtezenostjo s primerjavo cen - ni cist eno ali drugo. Nominalna vrednost daje moc mednarodnim nakupom - nafta, orozje, hrana, farmacija... tudi maske in ventilatorji denimo.
Nizke cene in stroski dela pa dajejo odpornost z druge smeri - lazje ohranjas gospodarsko rast in rast plac, lazje izvazas in ohranjas konkurencnost.

Cilj posameznika pa seveda nikoli ni "vau kok sem jaz cist konkurencen in zajeban, ker sem pripravljen delat za malo placo", ampak vedno vecja placa, ki mu visa globalno kupno moc.

Zelo tezko je tudi ovrednotiti kakovost storitve glede na ceno; romunski dohtarji, kelnerji, frizerke, parketarji, avtomehaniki so x% cenejsi od nemskih. Ampak je tudi storitev za y% slabsa. Gotovo romunski mehanik ali frizer ni toliko slabsi, kolikor je cenejsi? Kaj pa romunski zobozdravnik? Kaj pa romunski odvetnik? Kaj pa romunska osnovna sola ki ti izobrazi otroka? Kaj pa romunski investicijski sklad? Kako ovrednotiti to, da si prihranke vlozil v obveznice nlb, ker so ti to priporocili na okencu najbolj ugledne banke v drzavi? Se to lahko zgodi v nemciji? Kaj pa v svici? Kaj pa ce potrebujes operacijo kolka in je cakalna doba 22 mesecev namesto 2 meseca?

Sam se sprašujem koliko so slabše poceni storitve ali izdelki . Trenutno sem v nakupu toplotne ćrpalke, ker ni glih kaj več kot 100 kg materiala ne bi dal več kot 2 k in imam ponudbo za 1.7k iz kitajske z 12 mesečno garancijo ali pa renomirano malo švohnejšo za 3 k in 3 leta garancije. Dandanes se je težko odločit, ker lahko dobiš super storitev ali izdelek za nizko ceno, ali pa poden za dobro ceno. V tem trenutku največ šteje poznat ljudi, ki vejo kaj prodajajo; ne pa trgovce, ki jim je bistven promet.
Npr baterije malo morje enih znamk in kvalitet potlej pa vedi kero kupit.
Sam sem sicer bolj pristaš znamk, ker te redko razočarajo. Sam na trgu je malo morje približkov in dokler ne probaš ne veš. In tudi imam občutek, da je čedalje večja razlika med znamkami za podobno robo high end in low end in se potlej sprašujej kje je tvoj cost benefit.

Kaj pa ce se tvojemu sosedu zmesa in trka na vrata z lovsko pusko v eni in sekiro v drugi roki, ti pa moras klicati slovensko policijo?

Tle je bil skoraj en tak primer, le s sekiro, sam mislim da se je potlej končalo s sekiro v vratih.
Puško ni ravno enostavno kupit.

Vecinoma smo najbolj pripravljeni sprejeti norosti tiste druzbe v kateri smo odrascali. Zato 100 milijonov filipincev ki znajo anglesko in spansko, se kar ostaja na filipinih in se za 50 dolarjev na mesec prostituira debelim zahodnim turistom. Masajska druzina ima 100 glav govedi, tako je ze 1000 let. To je vredno cca 30.000-50.000 dolarjev, ker krave so mednarodno blago, ne grejo veliko gor dol z lokalno kupno mocjo. Druzina se vedno zivi v blatni kolibi brez vode in elektrike. Ce prisparajo kaj denarja, kupijo nekaj krav, in veterinarsko medicino.

Če bi masaje še razumel, filipince težko, če si katolik pa še tuj jezik znaš. Mislim da ti je jasno, da prostitucija ni glih ok. Kot praviš pa stvar lokalnih običajev; vendar ko daš v enačbo zahodne turiste- ima tisto lokalno mal slab priokus.
Za lokalno prostitucijo mene bolj mika Japonska, če bi že moral izbirat Azijo.

[hostamox]

Za lokalno prostitucijo mene bolj mika Japonska, če bi že moral izbirat Azijo.

"I tata bi japonko gonu, sine"... kulturna, izsolana v seksu i tako dalje... Ampak to stane toliko da moras najprej job na japonskem dobit... filipinke pa so sto za jurja :-) Ze spet ta kvaliteta storitve...

Ko smo že pri kvaliteti storitev in prostituciji.
Ne da imam ravno veliko izkušenj, a kvaliteta striptiz barov v LJ zadnji 20 let nezadržno pada. Sedaj ne vem koliko sem objektiven.
A če se bile v bivšem Centralu res sriptizete za ljubit; smo danes prišli na nivo ko kelnarce not zgledajo boljše kot striptizete.

Sedaj ne vem ali nam je toliko padla kupna moč oz. ostalim zrasla, da slovenske beznice ne morejo konkurirat ostali EU ali pa je le strankam vseeno.

www.hooters.com/
Ne vem zakaj tega ne more bit pri nas. Nazadnje(prvič) to videl v Pragi, sam tam so lokalne pivnice boljše.