Vse lepo in prav.

To kar je zapisano vemo.

Manjka še zapisati, KDO je najbolj zaslužen za tako situacijo.

Je to mogoče raja v EU ?

Ali so to politiki v posameznih državah in še posebej kamarila iz Bruslja ?

In predlagati rešitve.

[]
Vse lepo in prav.

To kar je zapisano vemo.

Manjka še zapisati, KDO je najbolj zaslužen za tako situacijo.

Je to mogoče raja v EU ?

Ali so to politiki v posameznih državah in še posebej kamarila iz Bruslja ?

In predlagati rešitve.

Bolezen modernih demokracij je populizem.
Posledično politiki delajo to, kar je popularno in si kupujejo volivce. Posledično ne delajo tega, kar bi morali.

EU bo pa umrla podobne smrti kot Juga - ko gospodarstvo ne bo več zmožno financirati rastočih dolgov.
Francija je že nad 60% celotnega BDP javna poraba.

Rak rana držav EU in EU same je preživet model socialne države, ki ga je potrebno prilagoditi novonastalim razmerjem po padcu berlinskega zidu, splošni globalizaciji sveta ter tudi kot odgovor čudaškim poiskusom zaustavitve in preusmeritve toka zgodovine s strani poražencev hladne vojne in globalizacije.

[1357]
Rak rana držav EU in EU same je preživet model socialne države, ki ga je potrebno prilagoditi novonastalim razmerjem po padcu berlinskega zidu, splošni globalizaciji sveta ter tudi kot odgovor čudaškim poiskusom zaustavitve in preusmeritve toka zgodovine s strani poražencev hladne vojne in globalizacije.

In resitve?

Komunisticna kitajska?
Fevdalna amerika ?

Ni trend v vec socializma, da imamo vsi vec in manj delamo ?

[odvisnik]
> [1357]
> Rak rana držav EU in EU same je preživet model socialne države, ki ga je potrebno prilagoditi novonastalim razmerjem po padcu berlinskega zidu, splošni globalizaciji sveta ter tudi kot odgovor čudaškim poiskusom zaustavitve in preusmeritve toka zgodovine s strani poražencev hladne vojne in globalizacije.

In resitve?

Komunisticna kitajska?
Fevdalna amerika ?

Ni trend v vec socializma, da imamo vsi vec in manj delamo ?

Problem je, ko zaidemo v obliko socializma, kjer imamo vsi manj do te mere da je revščina normalno sprejeto stanje. Npr. ex Sovjetska zveza in vzhodni blok.
Tam je tudi bil nek socialistični ideal, realnost pa huda.

[OgnjenAnto]
> [odvisnik]
> > [1357]
> > Rak rana držav EU in EU same je preživet model socialne države, ki ga je potrebno prilagoditi novonastalim razmerjem po padcu berlinskega zidu, splošni globalizaciji sveta ter tudi kot odgovor čudaškim poiskusom zaustavitve in preusmeritve toka zgodovine s strani poražencev hladne vojne in globalizacije.
>
> In resitve?
>
> Komunisticna kitajska?
> Fevdalna amerika ?
>
> Ni trend v vec socializma, da imamo vsi vec in manj delamo ?

Problem je, ko zaidemo v obliko socializma, kjer imamo vsi manj do te mere da je revščina normalno sprejeto stanje. Npr. ex Sovjetska zveza in vzhodni blok.
Tam je tudi bil nek socialistični ideal, realnost pa huda.

Sovjetska zveza oz rusija, je po moje se vedno nekje v" fevdalnih casih".
Ne poznam toliko razmer, a od oka so v casu komunizma oz socializma ziveli precej dobro, oz se jim je standard zadnjih 100 let kar dvignil.
Mogoce celo bolj kot francozom, anglezem.
V istem obdobju.

en.wikipedia.org/w/i...prov=rarw1

Po kupni moci so pred madzari npr.

[odvisnik]
> [1357]
> Rak rana držav EU in EU same je preživet model socialne države, ki ga je potrebno prilagoditi novonastalim razmerjem po padcu berlinskega zidu, splošni globalizaciji sveta ter tudi kot odgovor čudaškim poiskusom zaustavitve in preusmeritve toka zgodovine s strani poražencev hladne vojne in globalizacije.

In resitve?

Komunisticna kitajska?

Kitajska je komunistična samo še po nazivu in tudi po trenutno ureditvi dejanskim svetovnim odločevalcem ( 50 korporacij , 15 bank) ustreza, kot tudi ustreza prebivalstvu na Kitajskem. Ne pozabiti, Kitajska se še vedno ukvarja z eksistenčnimi problemi, kako prehraniti vse svoje prebivalstvo.

Fevdalna amerika ?

Amerika je daleč od fevdalne države, je pa zelo razcepljena v vseh pogledih ( ekonomsko, sociološko, demografsko, etnično, lingvistično,...) in vse te razcepljenosti so privrele na dan v trenutku ko so ZDA de facto ostale brez svojega ekonomskega zaledja ( nekdanje domicilno ameriške korpracije so samo še deklerativno ameriške, davke plačujejo v državah z bolj ugodnimi davčnimi predpisi, njihovi glavni lastniki imajo še vedno ameriškepotne liste vendar so kot rezidenti prijavljeni v raznih davčih oazah)

Ni trend v vec socializma, da imamo vsi vec in manj delamo ?

Socializma že dolgo časa ni več, niti na zahodu niti na vzhodu, problem je pa drugje. Postavil si napačno korelacijo med več zaslužka in manj dela. Prava rešitev za korelacijo je da imaš toliko kolikor si naredil, ne pa koliko si delal. In ravno zmagovalci globalizacije so tisti, ki merijo to zadnjo korelacijo, nasprotniki pa MAGA neokomunisti.

[1357]
> [odvisnik]
> > [1357]
> > Rak rana držav EU in EU same je preživet model socialne države, ki ga je potrebno prilagoditi novonastalim razmerjem po padcu berlinskega zidu, splošni globalizaciji sveta ter tudi kot odgovor čudaškim poiskusom zaustavitve in preusmeritve toka zgodovine s strani poražencev hladne vojne in globalizacije.
>
> In resitve?
>
> Komunisticna kitajska?

Kitajska je komunistična samo še po nazivu in tudi po trenutno ureditvi dejanskim svetovnim odločevalcem ( 50 korporacij , 15 bank) ustreza, kot tudi ustreza prebivalstvu na Kitajskem. Ne pozabiti, Kitajska se še vedno ukvarja z eksistenčnimi problemi, kako prehraniti vse svoje prebivalstvo.

> Fevdalna amerika ?

Amerika je daleč od fevdalne države, je pa zelo razcepljena v vseh pogledih ( ekonomsko, sociološko, demografsko, etnično, lingvistično,...) in vse te razcepljenosti so privrele na dan v trenutku ko so ZDA de facto ostale brez svojega ekonomskega zaledja ( nekdanje domicilno ameriške korpracije so samo še deklerativno ameriške, davke plačujejo v državah z bolj ugodnimi davčnimi predpisi, njihovi glavni lastniki imajo še vedno ameriškepotne liste vendar so kot rezidenti prijavljeni v raznih davčih oazah)
>
> Ni trend v vec socializma, da imamo vsi vec in manj delamo ?

Socializma že dolgo časa ni več, niti na zahodu niti na vzhodu, problem je pa drugje. Postavil si napačno korelacijo med več zaslužka in manj dela. Prava rešitev za korelacijo je da imaš toliko kolikor si naredil, ne pa koliko si delal. In ravno zmagovalci globalizacije so tisti, ki merijo to zadnjo korelacijo, nasprotniki pa MAGA neokomunisti.

Ce si naredil ni problema placat.
Ali ti dejansko mislis, da je delo nekoga vredno vec kot miljon bruto ali neto letno?

In kako potlej zgleda nedelo, ko vleces neko rento, kot patentno pravico, dediscino, obresti, kapitalski donos itn.
To nedelo bi torej moralo bit precej obdavceno?

Po moje je vse nad miljonom letno ali 100miljonov v zivljenju cista sreca in temu primerno bi morali bit zadeve obdavcene.
Po principu davka na sreco ;).

[odvisnik]

Ce si naredil ni problema placat.
Ali ti dejansko mislis, da je delo nekoga vredno vec kot miljon bruto ali neto letno?

To je vprašanje za lastnike, ki plačujejo takšne in še večje zneske določenim posameznikom. Tisti, ki dosegajo enormne zneske so običajno plačani variabilno, odvisno od poslovno finančnega uspeha, v zelo velikem delu njihove plače, tudi tja do 80%.

In kako potlej zgleda nedelo, ko vleces neko rento, kot patentno pravico, dediscino, obresti, kapitalski donos itn.
To nedelo bi torej moralo bit precej obdavceno?

Pomešal si jabolka, hruške, breskve pa še slive zraven. Patentnt je nekdo ustvaril in je v nekogaršnji lasti in je posledično lastnik patenta upravičen do nadomestila za uporabo patenta s strani tretjih oseb. Dediščine so dejansko premalo obdavčene, ker niso plod dela dediča temveč njegovih predhodnikov. Obresti in kapitalski donosi od vrednostnih ali dolžniških papirjev so pa samo nagrada za investicijo viška denarja v te finančne produkte in nič drugega, zato so tudi obdavčeni cedularno.

Po moje je vse nad miljonom letno ali 100miljonov v zivljenju cista sreca in temu primerno bi morali bit zadeve obdavcene.
Po principu davka na sreco ;).

Davek na srečo je nižji od davka na dohodek v katerikoli normalni državi, izjema so davčne oaze,kjer so davki približno v rangu davkov na srečo v normalnih državah.

[1357]
> [odvisnik]

>
> Ce si naredil ni problema placat.
> Ali ti dejansko mislis, da je delo nekoga vredno vec kot miljon bruto ali neto letno?

To je vprašanje za lastnike, ki plačujejo takšne in še večje zneske določenim posameznikom. Tisti, ki dosegajo enormne zneske so običajno plačani variabilno, odvisno od poslovno finančnega uspeha, v zelo velikem delu njihove plače, tudi tja do 80%.
>
> In kako potlej zgleda nedelo, ko vleces neko rento, kot patentno pravico, dediscino, obresti, kapitalski donos itn.
> To nedelo bi torej moralo bit precej obdavceno?

Pomešal si jabolka, hruške, breskve pa še slive zraven. Patentnt je nekdo ustvaril in je v nekogaršnji lasti in je posledično lastnik patenta upravičen do nadomestila za uporabo patenta s strani tretjih oseb. Dediščine so dejansko premalo obdavčene, ker niso plod dela dediča temveč njegovih predhodnikov. Obresti in kapitalski donosi od vrednostnih ali dolžniških papirjev so pa samo nagrada za investicijo viška denarja v te finančne produkte in nič drugega, zato so tudi obdavčeni cedularno.
>
> Po moje je vse nad miljonom letno ali 100miljonov v zivljenju cista sreca in temu primerno bi morali bit zadeve obdavcene.
> Po principu davka na sreco ;).

Davek na srečo je nižji od davka na dohodek v katerikoli normalni državi, izjema so davčne oaze,kjer so davki približno v rangu davkov na srečo v normalnih državah.

variabila je lahko problem. Maksimiziranje kratkorocnih dobickov in vprasljia dolgorocna stabilnost.

Ce zakljuciva, je po tvoje edina moznost za vecje obdavcitve, obdavcevanje dediscin.

Se vedno pa nisi odgovoril na mozne resitve, razen manjse socialne drzave.
Se pravi nizje pokojnine, manj univerzalnega zdravstva, manj javne infrastrukture.
Ali ni taka slika v razvijajocih se drzavah kot indija, pakistan ,brazilija itn.
In bi z manj prerazporejanja naredil, se bolj ozko piramido?

In da je drzava z manj sociale npr Usa.?

Kar se tice dedovanja in pravic iz tega pa UK.

[odvisnik]

variabila je lahko problem. Maksimiziranje kratkorocnih dobickov in vprasljia dolgorocna stabilnost.

Dolgoročna stabilnost je odgovornost lastinkov in posredno nadzornih svetov, delo uprave pa da maksimizira dobičkonosnost v čsu svojih mandatov.

Ce zakljuciva, je po tvoje edina moznost za vecje obdavcitve, obdavcevanje dediscin.

Od naštetih da, obstoja pa še vedno zelo veliko možnosti za obdavčevanje lastnine izven funkcije, ker lastnina ni samo pravica temveč tudi obveznost.

Se vedno pa nisi odgovoril na mozne resitve, razen manjse socialne drzave.
Se pravi nizje pokojnine, manj univerzalnega zdravstva, manj javne infrastrukture.

Osnovno delo marketinga je poleg ustvarjanja novih produktov na osnovi potreb tudi prilagajanje obstoječih produktov na spremenjene potrebe. In to slednje je potrebno narediti s celotnim sistemom socialne države, prilagoditi ga za nove potrebe, sredstva za to pa dobiti z opustitvijo storitev, ki niso več potrebne, ker jih je enostavno čas povozil.

Ali ni taka slika v razvijajocih se drzavah kot indija, pakistan ,brazilija itn.
In bi z manj prerazporejanja naredil, se bolj ozko piramido?

Ni. Ker v naštetih državah socialna država ne obstaje, delno iz zogodvinskih, kolonizacija, delno pa tradicionalnih, plemensko zgrajene družbe, razlogov.

In da je drzava z manj sociale npr Usa.?

Za takšen tip držav kot je ZDA so se odločili sami državljani ZDA. Sistem funkcioniranja posamezne države je vedno volja državljanov te iste države.

Kar se tice dedovanja in pravic iz tega pa UK.

V mislih imaš britanski lordski sistem naslednih lordov, ampak to je njihov osnovni sistem funkcioniranja države kot take. Ne pozabiti, Velika Britanija je še vedno v svoji osnovi feudalna država z uzakonjenim "kastnim sistemom" delitve prebivalstva glede na stan še od Magne karte Libertarum naprej ( najstarejši primer temeljne zakonodaje v sodobni državi kakaršno poznamo danes v obliki ustav držav) iz začetka 13. stoletja.

prilagoditi ga za nove potrebe, sredstva za to pa dobiti z opustitvijo storitev, ki niso več potrebne, ker jih je enostavno čas povozil.

In katere so te storitve?

Od oka damo 8 miljard za penzije, 6 za zdravstvo, 2 za izobrazevanje, pa se verjetno kaki 2 miljardi za kake socialne politike, delovanje obcin npr ?, ki sem jih zgoraj pozabil.
Vse skup je slabih 30 posto bdp.


Ostane se enih deset, ki jih porabimo za ozjo drzavo, vojsko, policijo, sodstvo, infrastruktura.
To bi bilo nekje v rangu stare desetine, ki jo je pobiral fevdalec.

[odvisnik]
prilagoditi ga za nove potrebe, sredstva za to pa dobiti z opustitvijo storitev, ki niso več potrebne, ker jih je enostavno čas povozil.

In katere so te storitve?

Imaš jih kolikor hočeš v vseh segmentih javnega sektorja in na obeh , projektivnem in operativnem, nivojih. Na splošno pa iztopa ena skupina: standardi in normativi . Pri standardih in normativih se vse skupaj začne in povzroča zmedo in stran metanje velikih sredstev.

Od oka damo 8 miljard za penzije, 6 za zdravstvo, 2 za izobrazevanje, pa se verjetno kaki 2 miljardi za kake socialne politike, delovanje obcin npr ?, ki sem jih zgoraj pozabil.
Vse skup je slabih 30 posto bdp.

Številke si malo pomešal, ker si v maniri Vrtovca ali Janše zmešal skupaj prispevke in davke. Je pa na politični ravni področje standardov in normativov še mnogo hujše in slabše kot pa na nivoju javnega sektorja. Najlažje videno je to vsakomur če samo pogleda cestno infrastrukturo, kjer je cela država po dolgem in počez, tudi poti,ki vodijo samo do kake njive ali travnika in v območjih kjer je prometa manj kot pa divjih živali, ni pa v to cestno infrastrukturo vgrajena ostala potrebna infrastruktura ( meteorna kanalizacija, telekomunikacije in elektro omrežje.


Tudi korupcija,ki jo imajo vsi polna usta, je v največji meri posledica zmešnjave v standardih in normativih in cenenem politikantstvu in z njim povezanimi norijami o nacionalnih interesih in preobšernem pojmovanju politične ekonomije.

[1357]
> [odvisnik]
> prilagoditi ga za nove potrebe, sredstva za to pa dobiti z opustitvijo storitev, ki niso več potrebne, ker jih je enostavno čas povozil.
>
> In katere so te storitve?

Imaš jih kolikor hočeš v vseh segmentih javnega sektorja in na obeh , projektivnem in operativnem, nivojih. Na splošno pa iztopa ena skupina: standardi in normativi . Pri standardih in normativih se vse skupaj začne in povzroča zmedo in stran metanje velikih sredstev.
>
> Od oka damo 8 miljard za penzije, 6 za zdravstvo, 2 za izobrazevanje, pa se verjetno kaki 2 miljardi za kake socialne politike, delovanje obcin npr ?, ki sem jih zgoraj pozabil.
> Vse skup je slabih 30 posto bdp.

Številke si malo pomešal, ker si v maniri Vrtovca ali Janše zmešal skupaj prispevke in davke. Je pa na politični ravni področje standardov in normativov še mnogo hujše in slabše kot pa na nivoju javnega sektorja. Najlažje videno je to vsakomur če samo pogleda cestno infrastrukturo, kjer je cela država po dolgem in počez, tudi poti,ki vodijo samo do kake njive ali travnika in v območjih kjer je prometa manj kot pa divjih živali, ni pa v to cestno infrastrukturo vgrajena ostala potrebna infrastruktura ( meteorna kanalizacija, telekomunikacije in elektro omrežje.


Tudi korupcija,ki jo imajo vsi polna usta, je v največji meri posledica zmešnjave v standardih in normativih in cenenem politikantstvu in z njim povezanimi norijami o nacionalnih interesih in preobšernem pojmovanju politične ekonomije.

Konkretne zadeve prosim, ne mi sedaj o nekih standardih, ki si jih bomo verjetno zmislili zaradi njih samih.
Zena dela v SB zaceli so z dodatki za delovno uspesnost, ker je bila zadeva nedodelana je polno nezadovoljstva med zaposlenimi.


Ali se imenuje nekaj davek ali prispevek nima neke veze, ti placas od svojega dela ali pa placa celo delodajalec, plus dolocen del v zdravstvo ali penzije vplacuje tudi proracun poleg prispevkov.

Tako s penzijami kot zdravstvom upravlja drzava, posledicno so prispevki le drugo ime za davke.

Zato se enkrat.
Prosim za konkreten primer standardov.
Da ne bo kot z dolgotrajno oskrbo ali osebno asistenco.

No če želiš primere ti bom navedel dva.
Prvi: dogajanje v predšolski vzgoji in varstvu:
- zakaj mora imeti zaposlena v jaslih višješolsko izobrazbo? Za menjavanje plenic in hranjenje po dudi ob dejstvu da dojenčki večino časa prespijo.
-zakaj mora imeti pomočnica vzgojiteljice visokošolsko izobrazbo, če je pa samopomočnica vzgojiteljice
- zakaj morajo biti vrtci kot zgradbe betonski bunkerji namesto da so montažni objekti z možnostjo modularne nadgradnje odvisno od števila otrok v nekme obdobju v občini kjer se vrtec nahaja.
- zakaj standardizirano tako nizko število otrok v oddelku
- o zastonjkarstvu ( takšnih in drugačnih subvencijah niti ne bi izgubljal besed)

Drugi primer šolstvo:
- zakaj se za osnovo pri pripravi učnih načrtov uporablja bazna namesto aplikativne znanosti
- zakaj tako nizko število otrok v posameznem oddelku
- zakaj so otroci s posebnimi potrebami pomešani z povsem običajnimi otroci v istih oddelkih?
- zakaj je pedagogom odvzeta avtoriteta pri vzgojnih tematikah

Zakaj zaradi spremenjenega načina življenja še ni uveden od tretje triade osnovne šole naprej kot možnost tudi internatski način šolanja, kot ga poznajo večinoma v državah zahodne Evrope in zahodnega sveta na splošno.

Namenoma sem izbral ti dve področji, ker pomenita prihodnost tako posameznikov kot vseh vrst skupnosti.