Za konec pa še ena amerikanska zgodba iz soban Bele hiše in predstavniškega doma, prosto po NYT. Trumpova frakcija v Beli hiši navija, da bi pojapončeni/potošibljeni, nato bankrotirani in nazadnje spet amerikanizirani Westinghouse v Saudski Arabiji postavil več jedrskih elektrarn. Pravna služba Bele hiše dvomi o legalnosti in etičnosti tega posla z nostalgično etiketo "Middle East Marshall Plan". Tako naj bi pisalo v poročilu, ki ga je odbor predstavniškega doma za nadzor in reforme objavil v torek.

The export of American nuclear technology that could be used to create nuclear weapons is strictly controlled under the Atomic Energy Act of 1954. The act says that Congress must approve such exports, and at least one of the whistle-blowers that went to the Democrats claimed that officials involved ignored warnings about such legal requirements.
Representative Elijah E. Cummings of Maryland, raised alarms on the nuclear exports in 2017 when he disclosed claims brought to him by a whistle-blower. But the committee’s Republican chairman at the time did nothing.
So on Tuesday, Mr. Cummings, now the committee’s chairman, said he would do the work himself.
www.nytimes.com/2019...power.html

[pobalin]
Za konec pa še ena amerikanska zgodba iz soban Bele hiše in predstavniškega doma, prosto po NYT. Trumpova frakcija v Beli hiši navija, da bi pojapončeni/potošibljeni, nato bankrotirani in nazadnje spet amerikanizirani

kanadizirani :)

res pa je, da je vsake tolko na tapeti ideja o posebnih odnosih med brookfieldom in jaredom kushnerjem, se zlasti v kontekstu krajev okoli savdske arabije.

[crt]
kanadizirani :)

Oko sokolovo! :-)

res pa je, da je vsake tolko na tapeti ideja o posebnih odnosih med brookfieldom in jaredom kushnerjem, se zlasti v kontekstu krajev okoli savdske arabije.

Me je držalo, da bi izpostavil to pikantnost, a se mi je zdelo, da bi moral za celovitost slike omeniti tudi arestantsko dobo fotra cesarjevega najljubšega zeta...

[abohte]
Old news, o tem so pisale tudi že Finance ("Delavci naj izkoristijo celoten dopust, sicer jim boste morali izplačati nadomestilo").

Tole je lep kompliment, da me v enem jutru zalotita dva natančna in dobro obveščena bralca. :-)
Razsodba nemškega sodišča pa le ni old news.

Čudne stvari se najde med novicami SŽ Potniški promet in še dobro, da zaenkrat nimam namena potovati z vlakom med Podbrdom in Bohinjske Bistrico, ker sploh ne bi razumel, kaj me čaka.

02.02.2019
Izredno: Prekinjen promet med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico (2. 2.)
[OBVESTILO] 3. 2.; ob 7.00
Zaradi upada vode v Bohinjskem predoru, avtovlaki med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico ne vozijo. Lokalni potniški vlaki vozijo nemoteno.
Potnikom se opravičujemo in zahvaljujemo za razumevanje.

[OBVESTILO] 2. 2.; ob 7.00
Zaradi visokega nivoja vode v Bohinjskem predoru, avtovlaki med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico ne vozijo. Lokalni potniški vlaki vozijo nemoteno.
Potnikom se opravičujemo in zahvaljujemo za razumevanje.
www.slo-zeleznice.si...ak-ne-vozi

03.02.2019
Avtovlak med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom vozi
[OBVESTILO] 3. 2.; ob 8.00
Promet skozi bohinjski predor med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom je bil danes zjutraj ponovno vzpostavljen. Vsi vlaki vozijo nemoteno po voznem redu.
www.slo-zeleznice.si...brdom-vozi

Naš dragi nemirni ekspat je omenil prihajajočo državljansko vojno in domnevam, da je imel v mislih ubogo napaćeno Brexitanijo (ki zmaguje v vojnah in izgublja v miru?). Zato sem malo pogledal, kaj se godi tam gor in vidim, da sta jim ob napovedih zaprtja avtomobilske tovarne očitno začeli razpadati tradicionalni politični stranki.

Pred dnevi se je sedem laburističnih poslancev odločilo mrzkemu šefu Corbynu obrniti hrbet in zapustiti panj pod njegovo komando.

In their own words: why seven MPs are quitting Labour
Who are the MPs who are leaving the party to form a new independent group?
www.theguardian.com/...dent-group

Včeraj pa se je med torijci zgodil nekakšen #UsToo moment, ko so se rimejnersko misleče konservativne poslanke Anna Soubry, Heidi Allen in Sarah Wollaston odločile, da gredo one po svoje.

Who are the three Tory defectors?
Why MPs Anna Soubry, Sarah Wollaston and Heidi Allen are quitting the party
www.theguardian.com/...-defectors

Še tozadevni članek iz konservativnega Telegrapha:

Tory defectors pledge to destroy Conservative Party after quitting to join Independent Group
Conservatives won't exist 'if we do our jobs properly', says MP as Remainer trio join splinter group.
www.pressreader.com/uk/the-daily-telegraph/2019022 1/281530817300049

Takole z varne razdalje bi jim iz kuraste Moje Dežele sporočil, da malo kasno stižu na polje brexitajnarske bitke ali neka im bude srećom.

Pri rLoopu imajo na mizi dva večja projekta: razvijajo kapsulo za hyperloop, drugi projekt pa je razvoj osebne naprave za letenje, s katero so dobili povabilo na tretjo izmed štirih faz tekmovanja GoFly Prize, ki ga sponzorira Boeing. Jaka Verbič je vodja dizajna pri tej napravi(www.rflight.org/) O osebni napravi za letenje bomo več pisali po 22. marcu, ko bomo videli, kako se bodo odrezali na tekmovanju. Jaka Verbič je sicer hkrati tudi član ožje vodstvene ekipe pri rLoopu, zato se ukvarja tudi s hyperloopom in zato smo za začetek naredili pogovor o tem projektu.

[pobalin]

Pred dnevi se je sedem laburističnih poslancev odločilo mrzkemu šefu Corbynu obrniti hrbet in zapustiti panj pod njegovo komando.

> In their own words: why seven MPs are quitting Labour
> Who are the MPs who are leaving the party to form a new independent group?
> www.theguardian.com/...dent-group

Včeraj pa se je med torijci zgodil nekakšen #UsToo moment, ko so se rimejnersko misleče konservativne poslanke Anna Soubry, Heidi Allen in Sarah Wollaston odločile, da gredo one po svoje.

Pri tem velja povedati, da Anna Soubry ni glih s hruske padla, in v kaksnih soocenjih in zbiranju kampanjskih sredstev Trezo in Corbyna prezveci za malico. Je pa tukaj Conservative party kot Partija v Yugi - vse poti vodijo vanjo, vse je prepredeno z njo, ce nisi v Partiji ne obstajas. Kar se vedno lahko "resi" Conservative party je zasuk stran od desnih fantazistov in izvedba farsical referenduma z izbiro Terezin deal vs remain.

Ce pa bodo euroskeptiki dokoncno ugrabili Conservative Paty, je to primerljivo s tem da si sef Partije v razpadajoci Yugi. Ce bo defekcij dovolj, bi utegnili dobiti nove volitve, ker Con ne bodo imeli vecine za vladanje, in potem bo res zanimivo - ker si bo narod pisal sodbo med desnicarskimi fantazisti, Corbinovim novokomunizmom, in streznitvijo in nadaljevanjem normalnega zivljenja. Zaenkrat je zadnja opcija najmanj priljubljena, o kaksni silent majority je tezko govoriti. Ideja je, da bi bila ta nova grupa nekaksen britanski Macron.

Ce bi Labour zdaj imel normalnega voditelja in normalen program, bi vodil za kakih 30 odstotnih tock. Ampak so jim stranko uzurpirali skrajni socialisti, ki na volitvah uspesno nagovorijo 10 milijonov glasov zapuscene sodrge, za prevzem oblasti pa jim zmanjka - zato upajo, da bodo Toriji popolnoma opustosili drzavo, pahnili se vec ljudi v mizerijo in tako izgubili volilce. Podobnosti z SDS so nakljucne.

Problem Makroniziranja zmernih politikov je timing: ce bi ta spil izvajali prehitro, ko nikomur nic ne manjka, jih nihce ne bo volil, ker ljudje se kar fantazirajo o krasni pravicni prihodnosti, in jih ni se nic ugriznilo v rit. Zmerni politiki pa so baje krivi, da je zivljenje tako nevzdrzno. Ce se lotijo projekta prepozno, pa spet ne bo nic, ker bo Corbyn imel vecino z izbranimi poslusnimi droni v parlamentu, in mandat za stiriletno izvajanje socialisticne revolucije. Labour poslanci ki so pobegnili, bi vecinoma bili "deselected" - stranka jih ne bi kandidirala na naslednjih volitvah, ker niso corbynisti.

Najbrz je zdaj, ob napovedanih in delno realiziranih odhodih avtoindustrije, letalstva, pricakovanih zastojih in podrazitvah najboljsi moment. Ampak verjetnost da jim karkoli rata je minimalna. Bolj verjetno je, da se bo Cons Party obdrzala in stiscala skozi nekaksen zasilen deal ki ne bo prevec skodljiv.

[NemirniTujec]
Najbrz je zdaj, ob napovedanih in delno realiziranih odhodih avtoindustrije, letalstva, pricakovanih zastojih in podrazitvah najboljsi moment. Ampak verjetnost da jim karkoli rata je minimalna. Bolj verjetno je, da se bo Cons Party obdrzala in stiscala skozi nekaksen zasilen deal ki ne bo prevec skodljiv.

Se vedno upas, heh?

Zadnjic je zanimivo bilo brati komentarje bralcev na express.co.uk, ko so po novici o odhodu Honde bralci konsenzualno ugotovili, da pravzaprav ne gre za problem brexita, ampak problem tega, da je koncept avta itak over in da ze 2025 avtov sploh ne bo vec in da Honda in Nissan itak propadata zaradi tega...

Noja, mogoce v Brexitlandiji 2025 avtov res ne bo vec...

[bc123a]
> [NemirniTujec]
> Najbrz je zdaj, ob napovedanih in delno realiziranih odhodih avtoindustrije, letalstva, pricakovanih zastojih in podrazitvah najboljsi moment. Ampak verjetnost da jim karkoli rata je minimalna. Bolj verjetno je, da se bo Cons Party obdrzala in stiscala skozi nekaksen zasilen deal ki ne bo prevec skodljiv.

Se vedno upas, heh?

Zadnjic je zanimivo bilo brati komentarje bralcev na express.co.uk, ko so po novici o odhodu Honde bralci konsenzualno ugotovili, da pravzaprav ne gre za problem brexita, ampak problem tega, da je koncept avta itak over in da ze 2025 avtov sploh ne bo vec in da Honda in Nissan itak propadata zaradi tega...

Noja, mogoce v Brexitlandiji 2025 avtov res ne bo vec...

Jah, eliti v cons party je precej bolj jasno za kaj gre, kot pa online komentariatu trac cajtnga. Vedo, da ce se bodo dovolj zastihali, bodo za nagrado dobili Corbyna.

pobalin, zdaj ti bom malo prihvatiziral temo :)

prosim, pozor!... tada...

U Sloveniji gotovo svako selo ima barem po neki pogon, pa ljudi rade i ostaju tu živjeti, a ne idu u gradove.

U Sloveniji je administracija kudikamo manja i efikasnija.

Ljudi i dalje, kao nekada u Jugoslaviji, nakon odrađenog posla u državnoj ili privatnoj tvrtki marljivo rade na zemlji

Imaju više, a žive skromnije, što se da zamijetiti golim okom: kuće su im manje, ne pate od luksuzne garderobe i istih takvih automobila kao mi.

Hrvatsku je gospodarskog napretka stajala i banditska pretvorba. No, ni u Sloveniji društveno vlasništvo nije svugdje pretvoreno sukladno zakonu i moralnim uzusima - Samo, razlika je u tome što su njihovi lopovi iz pretvorbe završili u zatvoru.

ta tip je tak utopist, kot da bi bil slovenec.

tojemoznosamosloveniji :))

www.jutarnji.hr/vije...a/8403011/

[Korazijan]
Pri rLoopu imajo na mizi dva večja projekta: razvijajo kapsulo za hyperloop, drugi projekt pa je razvoj osebne naprave za letenje, s katero so dobili povabilo na tretjo izmed štirih faz tekmovanja GoFly Prize, ki ga sponzorira Boeing. Jaka Verbič je vodja dizajna pri tej napravi(www.rflight.org/) O osebni napravi za letenje bomo več pisali po 22. marcu, ko bomo videli, kako se bodo odrezali na tekmovanju. Jaka Verbič je sicer hkrati tudi član ožje vodstvene ekipe pri rLoopu, zato se ukvarja tudi s hyperloopom in zato smo za začetek naredili pogovor o tem projektu.

Dobrodošli v tem temačnem kotu vašega kevdra in hvala za pojasnila. :-)

Iz skopih informacij o projektih na spletni strani rLoopa sklepam, da imajo tri projekte ( www.rloop.org/projects ). Tretji hokuspokus projekt je rBridge: "the bridge between digital design and physical product - the bridge between engineers and makers" ( www.rloop.org/rbridge ).

Vesel sem, da zavzeto spremljate svetovni razvoj in silno obetavne projekte s slovensko soudeležbo ter jih predstavljate svojim bralcem. Žal ne bi bil dober novinar Financ, ker jaz o tem rLoopu ne bi napisal nič. Če pa že, bi že iz naslova čutilo, da sem nadvse skeptičen do tega tehnološkega trusta.

Tudi zato, ker edini od treh soustanoviteljev, ki je po internetnih sledeh sodeč edini z resno tehnično izobrazbo in vsaj približno relevantninmi delovnimi izkušnjami, sam navaja, da je od julija 2018 samo še bivši "engineering lead" oz. "Lead Engineer" rLoopa.
www.linkedin.com/in/...omaslambot
twitter.com/thepropertom

Pa tudi tretji človek aka "Assistant Project Manager" rLoopa me s svojim lucidnim nastopom v Sputniku z Georgom Gallowayem na RT ne more prepričati, da bi kupil vsaj pol centima od rLoopovih tokenov.
www.youtube.com/watc...u.be&t=780

[pobalin]
Vesel sem, da zavzeto spremljate svetovni razvoj in silno obetavne projekte s slovensko soudeležbo ter jih predstavljate svojim bralcem. Žal ne bi bil dober novinar Financ, ker jaz o tem rLoopu ne bi napisal nič. Če pa že, bi že iz naslova čutilo, da sem nadvse skeptičen do tega tehnološkega trusta.

bonus project: rR - redefining the letter R in the digital age

glej tudi (by Herself):

ftalphaville.ft.com/...-Festival/

[crt]
pobalin, zdaj ti bom malo prihvatiziral temo :)

Črt, vedno dobrodošel, počuti se kot da bi bil na svojem. :-)

tojemoznosamosloveniji :))

Pa ljudi, je li to moguće?!
Je, je, ali samo u Sloveniji. :-)))))

[crt]
glej tudi (by Herself):
ftalphaville.ft.com/...-Festival/

Hudo. Tale tvoja frendica Kaminska je veliko boljša od izabele. ;-)

:-)))

saj b npisal kej smislnga, ma ne mrm, se s krvalam p tlh...

:-)))

#je*eludzbunjenog

lpA

[crt]
pobalin, zdaj ti bom malo prihvatiziral temo :)

prosim, pozor!... tada...

U Sloveniji gotovo svako selo ima barem po neki pogon, pa ljudi rade i ostaju tu živjeti, a ne idu u gradove.

U Sloveniji je administracija kudikamo manja i efikasnija.

Ljudi i dalje, kao nekada u Jugoslaviji, nakon odrađenog posla u državnoj ili privatnoj tvrtki marljivo rade na zemlji

Imaju više, a žive skromnije, što se da zamijetiti golim okom: kuće su im manje, ne pate od luksuzne garderobe i istih takvih automobila kao mi.

Hrvatsku je gospodarskog napretka stajala i banditska pretvorba. No, ni u Sloveniji društveno vlasništvo nije svugdje pretvoreno sukladno zakonu i moralnim uzusima - Samo, razlika je u tome što su njihovi lopovi iz pretvorbe završili u zatvoru.

ta tip je tak utopist, kot da bi bil slovenec.

tojemoznosamosloveniji :))

www.jutarnji.hr/vije...a/8403011/

Oni od problema ne bježe, oni probleme ne odgađaju, već se istoga trena s njima hvataju u koštac dok ih ne riješe. I tu se zapravo ponašaju kao Nijemci; uporno traže rješenje

Evo zato ker imamo Cerarja: Slovenec sem, ne jamram , ampak iščem rešitve :))

that was my reaction too. nazadnje sem se tolko smejal, ko je zena prisla z vodenja projekta v nemciji in rekla: fak, tolko lako cemo sem videla samo se v bosni.

Za radovedneže sem nabral nekaj malenkosti o velikem tekmovanju konstruktorjev osebnih frčal za Boeingova 2 MUSD.

Osnovne informacije:
goflyprize.com/how-it-works/

Bolj natančna časovnica, pravila in zahteve:
www.herox.com/GoFly
www.herox.com/GoFly/guidelines

Video nou-hau podpora:
www.youtube.com/play...LyI6I1_h3w

The Verge septembra 2017 ob najavi tekmovanja:

Jetpacks aren’t a completely fanciful idea, with daredevils demonstrating amazing aeronautical feats in the US and across the world. But the idea that jetpacks have commercial applications or that personal flying devices will solve our transportation and infrastructure challenges is completely ludicrous.
But don’t tell Gwen Lighter, a self-described “serial entrepreneur” who has been shopping her idea of a global competition for over two years to various stakeholders before landing Boeing as a “grand sponsor.” With the backing of the second largest aerospace manufacturer in the world, Lighter is now able to take her brainchild mainstream, officially unveiling the Go Fly Prize at the SAE 2017 AeroTech Congress and Exhibition in Fort Worth, Texas.
Lighter said that a number of innovations in the world of transportation have made the idea of a personal flying device less ridiculous than it seems. She cited autonomous vehicles, improved battery technology, 3D printing, and lightweight drones as some of the advances that could converge to make jetpacks a reality. “Now is the first moment in history where something like these personal flying devices can be built,” she said.
But when you analyze the statements of the Go Fly Prize’s sponsors and supporters, the overarching message is about inspiring the future generation of aerospace engineers, rather than strapping a miniature helicopter to grandma’s back and watching her get dizzy. Boeing’s chief technology officer Greg Hyslop said the competition “aligns with our company’s goals of inspiring people across the globe and changing the world through aerospace innovation.”
Mike Hirschberg, executive director of the American Helicopter Society and an adviser to Go Fly, told me that the goal of the contest was not to build and sell jetpacks like accessories, but rather inspire students and would-be engineers to get involved in VTOL.
www.theverge.com/201...ompetition

in junija 2018 po zaključeni 1. fazi s prvimi etapnimi zmagovalci:

Jetpacks aren’t a completely fanciful idea, and daredevils have been demonstrating amazing aeronautical feats in the US and across the world. But the idea that jetpacks have commercial applications or that personal flying devices will solve our transportation and infrastructure challenges is completely ludicrous.
Fortunately, none of these designs seem to have much in common with a jetpack. Rather, they seem to be more in line with some of the people-moving drones that are beginning to crop up in the far corners of the world of aviation hobbyists. Vertical take-off and landing (VTOL) aircraft, especially ones that are powered by electric motors, are becoming increasingly popular, with major companies like Boeing, Airbus, and Uber throwing big money at building their own “flying cars.”
In that context, the GoFly Prize is intended to inspire the next generation of aerospace engineers. “The GoFly Prize is going for a seemingly impossible challenge: to have something that is small enough [for] individual flying, while having long endurance and low noise,“ Mike Hirschberg, executive director of the Vertical Flight Society, told me. “Based on conventional wisdom, any one of these would be very difficult. Together, it doesn’t seem possible. And that’s wh​y it’s so exciting.”
www.theverge.com/201...ol-jetpack

Črt, glej, kam sta me vidva s Kaminsko zapeljala:
en.wikipedia.org/wik...malisation
www.youtube.com/watc...h2cDKyFdyU

good job :)

Danes je urednik angleške izdaje Handelsblatta Andreas Kluth v velikem slogu ugasnil luči in zaprl vrata z napisom Handelsblatt Today/Global. Slovo je obeležil s finim člankom o medijih, nacionalnih navadah, izgubljanju s prevodi ipd. Vredno branja.

Most storytelling starts with a journalist looking at the world and finding something interesting, important, urgent, shocking, counterintuitive or surprising. This is where relevance kicks in. In our experience at the English-language Handelsblatt newsroom, our German colleagues often paid attention to things that we found boring. Simultaneously, they skipped over things that we found fascinating. And they would say the exact same thing about us. None of this should be surprising: After all, as I already said, they explain the world to Germans; we explained Germans to the world.
The differences accumulated from there. That starts with formats (i.e., structures that you are used to seeing in print). In Anglo-American print journalism (radio and podcasts are different), it is uncommon, and in some genres unheard-of, to run long transcripts of interviews with managers or politicians, transcripts that often range across many subjects and have no obvious “peg”. In German journalism, by contrast, this is common (and a favorite way for German honchos and pols to disseminate their propaganda). At Handelsblatt Global/Today we resisted “translating” these Q&As in their entireties, because you, our Anglo readers, would have found them off-putting and weird.
At the same time, we scoured those transcripts for revealing quotes — quotes that could become atoms in a narrative. That’s because in Anglo-American journalism, the narrator is always present (even when, as at The Economist, he or she is anonymous), like a slightly tyrannical but well-intentioned guide. This narrator 1) must have a point, 2) must make that point (and not too many others), 3) must make it fast, and 4) must make it with “color.” Color can include direct speech. It usually also requires anecdote.
www.handelsblatt.com...44312.html

Danes za spremembo ne bom navajal pisanja iz Vaterlanda ampak se bom posvetil domovinski kulturni progresiji, ki so jo na ministrvu za domovinsko kulturo iskali z razpisom v vrednosti 9 milijončkov EUR. O zadevi je poročalo in jo komentiralo Delo, vse skupaj je pa ravno prave sorte, da bi pasalo v financarski rejv: "Samo trije kandidati za devet milijonov razpisa, ki ga razume le peščica, je poročalo Delo." Ali pa: "Bo minister Poznič potrdil zmago direktorja Pozniča?"

Delo pred dobrim tednom:

Astronomska finančna injekcija multimedijski umetnosti
Razpis, težak devet milijonov evrov za Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture odpira več vprašanj, kot daje odgovorov
Devet milijonov evrov je veliko denarja. Če takšno vsoto delijo na področju kulture, je to prvovrstno presenečenje. Če gredo sredstva v tolikšnem obsegu zgolj za tako imenovane intermedijske oziroma multimedijske projekte, pa je to že skoraj senzacija. Tolikšnih sredstev namreč to področje ni prejelo v zadnjem desetletju skupaj. Javni razpis ministrstva za kulturo »za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture« (MCRUK), ki se izteče danes, je zato svojevrsten fenomen, ki vzbuja različne pomisleke in vprašanja.
www.delo.si/novice/s...52288.html

»Z razpisom MCRUK orjemo ledino, ko poskušamo intermedijsko povezati več resorjev – z izhodiščem na področju raziskovalne umetnosti skladno z načeli Pametne specializacije (S4).« Za to oranje ledine bo ministrstvo namenilo 7,2 milijona kohezijskih evrov in 1,8 milijona proračunskih evrov, ki bodo dvema izbranima prijaviteljema izplačani v obdobju 2019–2020. A kaj sta pravzaprav namen in cilj razpisa, ki je na področju kulture glede na obseg razpisanih sredstev ne le izjemen, ampak naravnost astronomski?
Na to vprašanje ni preprosto odgovoriti. Dikcija razpisa je morda do zadnje vejice in pike razumljiva kohezijskim evrobirokratom in peščici slovenskih uradnikov, pa bržkone tudi tistim redkim, ki med poznavalci veljajo za najverjetnejše prijavitelje in tudi končne izbrance. Rečeno zelo poenostavljeno – s temi sredstvi naj bi spodbujali povezovanje »znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva«, in sicer s »posebnim ozirom na izboljšanje mednarodne konkurenčnosti, boljšo izrabo obstoječe in razvoj nove raziskovalne infrastrukture, vključevanje v mednarodne raziskovalne programe, izrabo inovativnega potenciala raziskovalcev in njihovo mednarodno mobilnost«. To se sicer bolj kot razpis na področju kulture bere kot razpis na področju znanstvenega raziskovanja, obenem pa tudi kot razpis za vse ali nič, pri čemer je mogoče v ta »vse ali nič« vse ali nič tudi umestiti.
www.delo.si/mnenja/k...52508.html

Delo včeraj/danes:

Za Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture le dva kandidata iz zahodne in eden iz vzhodne kohezijske regije.
Ker je iz vzhodne kohezijske regije le en prijavitelj, bo komisija v primeru ustrezne dopolnitve vloge zgolj potrdila izbor edinega kandidata. V okviru zahodne kohezijske regije bodo izbirali med dvema prijaviteljema, vendar po neuradnih podatkih Hiša eksperimentov naj ne bi izpolnjevala formalnih zahtev, da lahko kandidirajo le javni in zasebni zavodi ali društva s področja kulture, torej je tudi tukaj očiten favorit Zavod Kersnikova. Ob tem je nenavadno, da jim je v tem zavodu uspelo zagotoviti vso potrebno formalno dokumentacijo, tudi tisto, za katero so ostali kandidati na pristojnih uradih in službah dobili pojasnila, da do izdaje tovrstnih potrdil niso upravičeni in da morajo zanje poskrbeti na ministrstvu za kulturo.
www.delo.si/kultura/...55242.html

Ker je Zavod Kersnikova gnezdo nerazumljene/sporne lanske nagrajenke Prešernovega sklada in valilnica ezoteričnih performativno-instalacijskih paraznanstveno multimedijalnih in ultratehnoloških umetniških vizio-intervencij ipd., sem se spomnil na nek antološki zapis Mojce Pišek v Dnevniku (citiran tudi v "Kdo si upa").

Skratka, naivneži med nami smo na javno vodstvo prišli po smisel v zvezi s tistim, kar prikazuje razstava, in za to tudi plačali, dobili pa smo nepovezan mimohod po razstavišču in avtentično parodijo subverzivnega.
Vsega vajena (konec koncev tudi artikulirane, konsistentne in vizualno učinkovite družbene kritike v umetnosti) mladež danes zlepa ne kupi podobe ekscentričnega umetnika in umetnine, ki da je tako globoka, da je onkraj besed. Bolj ko se govori o kultnosti, ne da bi se govorilo, od kod ta kultnost prihaja, več je skeptikov.
Celotna zadeva nakazuje na odsotnost samorefleksije slovenske kulturne javnosti, ki infantilno čisla le tisto, česar docela ne razume niti sama.
Če mi angleški komik John Oliver v humornem komentarju prihajajočega koncerta Laibacha v Severni Koreji več pove o NSK, kot lahko o NSK izvem v Moderni galeriji sredi Ljubljane od enega neposredno vpletenih, potem je za satiro zrel naš celoten umetnostni sistem, ki se mu je v samo jedro zalezel kult čaščenja.
www.dnevnik.si/10427...za-vecnost

Po tem, ko sem se posebno razburil zaradi enega sta.si rejva, ki so ga stalinistično izbrisali tako, da je od njega ostal samo še naslov teme v glavnem forumu,

[Glavni forum] Tema: Zadeva Gratel: tožilka bi Jankovića zaprla za tri leta; izrek sodbe danes ob 13.30
forum.finance.si/?m=...202&single

sem pogledal, česa prvi, edini in najboljši poslovni časnik v Moji Deželi danes sploh ni rejvnil. Recimo to, kar so bivši kadri Financ, zdaj delujoči onkraj južne železnice, na spletu napovedali že včeraj popoldan, danes pa raztegnili čez zgornjo polovico naslovnice.

Zaradi Audija brez dela 60 zaposlenih, 100 jih je ostalo doma
Zaradi nemškega ohlajanja težave za slovenske avtomobilske dobavitelje.
Slovenjgraško podjetje Dani AFC ima velik upad Audijevih naročil za modela A8 in C8. Konec februarja zato niso podaljšali pogodb o začasni zaposlitvi tridesetim sodelavcem, še enkrat toliko pa se jih bo v tej situaciji znašlo konec marca. Ukinili so tudi tretjo izmeno, zato je približno sto zaposlenih ostalo doma.Več slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji je letos poročalo o manjšem številu naročil njihovih kupcev. To zdaj že občutijo tudi zaposleni. V podjetju Dani AFC, specializiranem za krojenje in šivanje usnja za potrebe avtomobilske industrije, se poslavljajo od 60 sodelavcev.
www.delo.si/gospodar...58392.html (zaklenjen)

To ni vredno rejva, kot tudi ne novica o Schaefflerju, ki je na konferenci o letnih rezultatih napovedal, da bo zaradi škripajočega posla črtal 900 delovnih mest, od tega 700 v Nemčiji, in zaprl kakšno tovarno. Za primerjavo: Schaefflerjev piar tekst, Reutersov in Spieglov članek o tej temi.

Schaeffler launches program RACE
All of the planned measures will be discussed with employee representatives in advance as agreed in last year’s Future Accord. Both sides are striving for socially responsible solutions without layoffs or site closures. In light of this, the consolidation will primarily involve disposing of or combining activities. At the present time it is anticipated that these changes will result in a reduction by about 900 positions, including about 700 positions in Germany. These numbers include the disposal of non-core activities in the Engine and Transmission Systems business divisions.
www.schaeffler.com/c...d=86861249

German bearings maker Schaeffler said it would cut 900 jobs, shut plants and reduce its product range after its 2018 earnings slumped due to weak demand in Europe and China and it warned of a challenging few years ahead for the autos sector.
Its shares traded 8.5 percent weaker on Wednesday, after the company, which also supplies bearings to industry, announced a new restructuring program, RACE, which would cost 60 million euros ($67.81 million) in 2019.
www.reuters.com/arti...SKCN1QN178

Auto- und Industriezulieferer Schaeffler streicht 900 Arbeitsplätze
In der Automobilbranche herrscht Flaute, und die Zulieferer bekommen das zu spüren. Schaeffler hat nun einen niedrigeren Gewinn verkündet - und will allein in Deutschland 700 Stellen abbauen.
www.spiegel.de/wirts...56473.html

Ko že delam reklamo za Delo, naj opozorim še na pompozno najavo velikega intervjuja s Franjem Bobincem. Stavim, da bo v njem kaj primernega za kdo si upa ali reciklažo. (zatipki in oksimoroni so originalni)

Nova Gorenjeva tovarna televizorjev, ki bo predvidoma do jeseni prihodnje leto zrasla v Velenju, naj bi v več korakih prinesla precej več kot 300 do 400 delovnih mest, kolikor se je omenjalo doslej. Koliko, je v prvem pogovoru po Hisnesovem prevzemu Gorenja za Delo razkril dolgoletni prvi mož velenjske družbe, zdaj predsednik kolegija direktorjev, Franjo Bobinac. Celoten pogovor z njim bomo obavili v soboto.
V Gorenju se od jeseni, ko so dobili novega strateškega lastnika, dogajajo številne spremembe. »Kot del družine Hisensa zdaj poskušamo poslovanje postaviti na čim bolj uspešno raven. Med drugim zmanjšati stroške, doseči sinergije pri nabavi in logistiki, izboljšati oskrbno verigo in iskati nove trge,« je povedal Bobinac.
www.delo.si/gospodar...58813.html

Pa še ena za osmi marec, ker je uvod v Pahorjev mnenjski članek v vidnem delu dal tako lepo iztočnico.
www.finance.si/89455...Osmi-marec

PwC je izdal letošnji Women in Work Index, v katerem je Slovenija letos napredovala pred Norveško in se uvrstila na četrto mesto med 32 državami OECD. Prve tri so: Islandija, Švedska in Nova Zelandija.

From 2016 to 2017, on average, the OECD achieved small gains to female economic empowerment, mainly the result of reducing the average gender pay gap and female unemployment rate, while performance on all other indicators remained broadly constant.
• Iceland and Sweden remain the top 2 performing OECD countries, while New Zealand joins the top three ranks for the first time since this Index was first published. Norway slips to 5th place, having been overtaken by Slovenia.
www.pwc.co.uk/econom...al-web.pdf

Ker vedno najdem kakšno dlako v jajcu, bom tu opozoril na trditve PwC, kako večja zaposlenost oz. gospodarska vključenost žensk povečuje BDP. To je fino, ampak države, ki so pri tem vodilne, imajo torej toliko manj prostora za izboljšave in toliko manj šans za (še) svetlejšo prihodnost. :-P

[crt]
U Sloveniji gotovo svako selo ima barem po neki pogon, pa ljudi rade i ostaju tu živjeti, a ne idu u gradove.
U Sloveniji je administracija kudikamo manja i efikasnija.
Ljudi i dalje, kao nekada u Jugoslaviji, nakon odrađenog posla u državnoj ili privatnoj tvrtki marljivo rade na zemlji
Imaju više, a žive skromnije, što se da zamijetiti golim okom: kuće su im manje, ne pate od luksuzne garderobe i istih takvih automobila kao mi.
www.jutarnji.hr/vije...a/8403011/

Črt, daj, pojasni mi, ali ti Jutarnji list citiraš kot šalo ali kot resno branje? Glede na tvoj komentar na dohtarsko temo danes sem malo zmeden. :-)
forum.finance.si/?m=...278&single

Danes sem prebral tale uravnotežen članek o akvaponiki na švicarskem portalu za promocijo znanosti:

Fish fertilise lettuce with their excrement, and are provided with clean water in return. The idea behind aquaponics sounds irresistible. But the technology just isn’t taking off.

This all sounds too good to be true. And the revolution has still not quite taken off. In early 2018 the Urban Farmers project in Basel came to an end. New projects were set up in Wallisellen near Zurich, and in The Hague in the Netherlands, but came to grief not long after. The other commercial aquaponics projects currently running in Switzerland can be counted on the fingers of one hand.

Ranka Junge heads the Research Unit Ecotechnologies and Energy Systems at the ZHAW Zurich University of Applied Sciences. She has been researching into aquaponics for several years, including at a plant run by the ZHAW in Wädenswil. She insists that there are several reasons why the technology has remained on the commercial margins up to now. For one thing, the hype was just too big, she says. “People forgot that this is a technology that’s still in development”.

According to Werner Kloas, this is also one of the main reasons why aquaponics technology hasn’t yet achieved a breakthrough on the market. “Every plant that’s been built up to now has simply been too small”. He’s the head of the Department of Ecophysiology and Aquaculture at the Leibniz Institute of Freshwater Ecology and Inland Fisheries in Berlin. The Urban Farmers plant in The Hague is 1,600 square metres in size, and it’s believed to be the biggest rooftop farm in Europe. But Kloas estimates that a plant would have to be about 10,000 square metres in size before it could make a profit.
Philipp Gschwend is the manager of Ecco-Jäger, a fruit and vegetable wholesaler based in Bad Ragaz (canton of St Gallen). He set up Switzerland’s biggest rooftop aquaponics farm in 2015, and he’s of a similar opinion to Kloas. Gschwend has a greenhouse 1,000 square metres in size for growing herbs, while he breeds edible fish in an aquaculture of 200 square metres. “In our case, the plant covers its costs”, says Gschwend, “but only thanks to our having achieved ideal conditions – we already had our outlet market, logistics, refrigerated trucks and storage capacity”. If anyone were to build a plant like this completely from scratch and run it independently, “then it most probably wouldn’t cover its costs”.
www.horizons-mag.ch/...p-systems/

Ob tem sem se spomnil kratkotrajne akvaponične evforijice na agroportalu teh rokodelskih in kmetskih novic za tretje tisočletje in sem šel pogledat, kdaj, kaj in kako se je o akvaponiki pisalo tukaj.

Dve temi - ena aferaška in en nateg se lahko najde v tej temi in članku nad njo:
forum.finance.si/?t=211814

Manj sleparsko-krpanovski so bili članki, ki so v zvezi z akvaponiko omenjali Poniko d.o.o. in Ponnod,
akademija.finance.si...ideje-2014
agrobiznis.finance.s...-pridelave
agrobiznis.finance.s...riloznosti

čeprav je to startapano detece danes očitno bolj ali manj mrtvoudno. Zadnje objave so stare skoraj dve leti.

Prelomno leto je bilo 2017. Firma je sedež iz Šmarjeških toplic prestavila v Maribor. Od treh ustanoviteljev sta dva, ki imata temu področju primerno strokovno izobrazbo, odšla.
www.ponnod.com/si/o-nas/
Leskovec je očitno odpotoval na Malto, kjer se še naprej ukvarja z alkemijo akvaponike, uradno pa je še vedno prokurist Ponike. Miličićeva se je iz fakultetno-asistentskega prelevila v birokratsko-političen kader in tudi izstopila iz lastništva in vodenja. Tretja soustanoviteljica je po stroki komunikatorka oz., kot rečemo tu v kevdru, spin doktorica, ki najbrž nima ustreznih znanj, da bi akvaponski projekt, kolikor je ta sploh še živ, vodila naprej. Ob službovanju na Fakulteti za turizem UM lahko samo govori, da se še naprej premika. :-)
si.linkedin.com/in/m...c-11399571
si.linkedin.com/in/d...na-milicic
www.um.si/univerza/i...zap=101125

Če pogledam podatke na Erarju, lahko sklenem, da je ta nekoč tako svetla podjetniška ideja in razvojni preboj agrobiznisa v Moji Deželi sektor država stala 234 jurjev. Najbrž so nekaj soldov dali tudi drugi investitorji, v vseh letih pa je bilo ustvarjenih za dobrih 56 jurjev prihodkov od prodaje. Na dobre 4 evre javnega vložka je bil ustvarjen 1 evro. In za to so rabili pet bančnih računov v treh bankah, odprli/zaprli so povprečno skoraj po enega na leto!?
erar.si/prejemnik/69605220/

Da ne bi delal krivice, sem pogledal še na Cobiss, saj bi Leskovec in Miličićeva imela vsaj zanimive raziskovalne rezultate, če poslovnih še ne more biti. Razen diplome mladega navdušenca in nekaj objav o anketnih rezultatih potrošniškega dojemanja akvaponike ter promocijskih nastopov Miličićeve v ljudskih medijih, nisem našel nič raziskovalno-razvojno-znanstvenega na to temo. Doktorica Miličić se je sicer ukvarjala z bolj "makro" temami, ki akterje vodijo bolj v pisarniške sfere moči kot med pokrito solato in ujete ribe. Med drugim tudi s tem projektom: Odstiranja demence z uporabo umetniških izraznih sredstev in razvoj uporabniku prijazne akvaponike na primeru doma starejših občanov : predstavitev projektov : predavanje na "Vso smo ena generacija". :-P

Leskovec je naveden kot član ekipe AquaBioTech Group na Malti ( www.aquabt.com/staff ) in če bo tam na področju akvaponike strokovno-poslovno bolj uspešen, bo to zame še en znak, da Slovenija slabo ravna z raziskovalno-razvojnimi projekti, nima urejenih prioritet, ne zna sama in v španovijah izkoriščati svojih kadrovskih potencialov in tudi ne smotrno vlagati v projekte, da bi jih pripeljala do nekega uporabnega in po možnosti donosnega zaključka. Vse kaže, da je tudi skoraj četrt milijona za akvaponiko vrgla stran.

Da pa slovenska zgodba z akvaponiko ne bo zaključena, je januarja letos slavni Agrobiznis objavil novico, da imajo "pilotni projekt akvaponike" od jeseni v Obalni kmetijski zadrugi Agraria. Zakaj bi neka obalna zadruga rabila pilotni projekt akvaponike? Ker je financiran z javnim denarjem, ker gre za medreregijski EU projekt vendar, o takih pa se ne dvomi. Zaradi tega si lahko privoščijo tako sproščena pojasnila:

Akvaponsko vzgojenih rib in zelenjave ne prodajajo, saj jih je premalo. Med projektom spremljajo in analizirajo stroške takšne pridelave in njen vpliv na okolje, da bodo lahko ocenili tržno zanimivost te tehnologije. Vse, ki jih akvaponika zanima, vabijo na posebne delavnice. »Akvaponika ima prihodnost, čeprav jo pozna premalo ljudi, zato bo treba veliko truda vložiti v izobraževanje.
Spodbujanje razvoja in vpeljave inovativnih tehnologij za pridelavo hrane pa je njihov glavni cilj. Analizirali bodo povpraševanje po posameznih akvaponsko vzgojenih pridelkih. V projekt bi radi vključili tudi kmete, ribogojce in raziskovalce, da bi poiskali odgovore na odprta vprašanja in rešitve za težave, ki lahko ovirajo morebitno širjenje akvaponike.
agrobiznis.finance.s...akvaponiko

Več fotografij v sponzorirani objavi na regionalobala:
www.regionalobala.si...njave-foto

Ker pa je eden od partnerjev tega projekta Bluegrass ( www.ita-slo.eu/sl/bluegrass ) tudi Univerza v Ljubljani, sem pogledal, kdo od domačih znanstveno raziskovalnih kadrov sodeluje v njem in kako. Navedena kontaktna oseba je dr. Andrej Udovč, profesor Biotehniške fakultete, specializiran za agrarno ekonomiko, ekonomiko okolja in razvoj podeželja. Pri brskanju po dosedanjih deželnih akvaponičnih zgodbah sem njegovo ime spregledal ali pa ga tam sploh ni bilo. A kaj bi to, saj gre očitno bolj za črpanje denarja kot za poglobljene raziskave in razvoj.

Projekt ima naslednje specifične cilje: (1) s tržno analizo oceniti interes in teritorialne potrebe akvaponskih proizvodov; (2) testiranje delovanja dveh pilotnih akvaponskih obratov; (3) vključitev kmetov, rejcev in raziskovalcev; (4) povečati ozaveščenost potrošnikov z izvajanjem izobraževalnih in predstavitvenih dejavnosti.

Sicer pa se bodo s tem ukvarjali na vodilni, beneški strani projekta, kjer ima dr. Brigolin s kompanjoni očitno veliko izkušenj z vodnimi gojišči, ribami in podobno šaro.
www.unive.it/data/53...08/ricerca
bluefarmenvironment..../about-us/

A vseeno tukaj v shemo spet vskoči naša domača Ponika. Zakaj? Ker se sprašujem, ali bi Leskovec namesto odhoda na Malto lahko razvijal sodelovanje z bližnjimi Benečani, tudi s črpanjem sredstev EU. Bi bila Ponika d.o.o. in Bluefarm s.r.l. lahko partnerja ali le tekmeca? Je tistih 48 jurjev, ki jih je komatozna Ponika oktobra lani dobila od Biotehniške fakultete, povezanih s projektom Bluegrass? Je bila boljša javna naložba četrt milijona v Poniko ali bo tričetrt milijona v medregijsko postavitev in promocijo pilotnih obratov?

Evo, takšne stvari se mi podijo po glavi zaradi enega samega kratkega švicarskega članka o akvaponiki. Ta se za zdaj in tukaj očitno splača le, če ti jo plača nekdo drug in če imaš tako pridelano hrano samo za priboljšek, razstavni eksponat, nekakšen tringelt. Sploh, če ga plačajo davkoplačevalci EU, za narodov blagor.

[pobalin]
Črt, daj, pojasni mi, ali ti Jutarnji list citiraš kot šalo ali kot resno branje?

v bistvu nimam nekega fiksnega konteksta, ker sem izkustveno navajen, da so tu mogoca presenecenja (mislis, da je sala, pa je ze jutri vse res ali obratno).

[crt]
mislis, da je sala, pa je ze jutri vse res ali obratno.

Tako. In dokler še lahko slediš vsem tem oscilacijam, je vsaj zanimivo.