Sporočilo avtorici: Ker je evro razdeljen na cente (stotine), se pravilno zapiše 3,30 € (lahko tudi € 3,30). Ker cene niso neka fizikalna vrednost, ki bi jo odčitavali z merilnika, se NE izgovarjajo 28,38 evra oz. 35,89 evra temveč 28 evrov 38 ter 35 evrov 89, zapišejo pa se 28,38 € oz. 35,89 €. Tako delajo v celotnem evroobmočju (in tudi v območju dolarja!)

Tudi avto je lahko 5000eur pa zato ni Mercedis!
Pišete dvoumno,dobra varuška je 7eur naprej-KONEC!
Se mogoče direktorji vozijo z Dacio? no torej tudi za varuške ne dajo 3,5eur!
KAR JE DOBRO NI SLABO-POCENI!

Mogoče veš kaj o cenah, o slovnici pa nimaš pojma in se v to ne spuščaj.

SE JE KDO VPRAŠAL....????

Sam imam doo, pa me zanima kako lahko podjetje posluje, če stane varstvo slabe 4 EU. Predvidevam, da je potrebno plačat varuhinjo (recimo 3,5-4EU). Prav tako je pričakovati, da je podjetje za tako storitev zavarovano, stroški študentskega servisa, programi, pogodbe, tekoči stroški podjetja, varnost...Po ceni sodeč si ne pokrijejo niti najnujnejših osnovnih stroškov ali pa jim varuhinje delajo zastonj?????

Pa še...So naši otroci res vredni le sive ekonomije in ali bomo pri varstvu in vzgoji gledali le na ceno??

Ko se zgodi nesreča, bi dali VSE, da bi bil otrok zdrav in srečen, pred tem pa nam je škoda vsakega "tolarja" (evra).

In pomislite, je ura varstva res vredna "le" dobri dve kavici???

Poznam par, ki je imel na izbiro:
- 100.000 SIt vrtca mesečno
- sivo ekonomijo

Ugani, kaj je izbral ...

Zakaj se šolamo in smo ambiciozni ter delamo po cele dneve, če pa imamo na koncu zaradi takšnih državnih "kazni" enako razpoložljivega dohodka kot tisti, ki se niso šolali in so po izi službici vsak dan najkasneje ob pol štirih doma?

piki7 je napisal(a):


Pa še...So naši otroci res vredni le sive ekonomije in ali bomo pri varstvu in vzgoji gledali le na ceno??

Ko se zgodi nesreča, bi dali VSE, da bi bil otrok zdrav in srečen, pred tem pa nam je škoda vsakega "tolarja" (evra).

In pomislite, je ura varstva res vredna "le" dobri dve kavici???

o čem ti to? če hočeš, si lahko plačaš tudi lušno psihologinjo, ki bo pokrila vse družinske potrebe. aja, verjetno misliš, da bi bilo potrebno z zakonom predpisati najnižjo ceno, izobrazbo in izgled, varuške.

ker študentskih žurov ne pozabiš do konca svojih dni?

piki7 je napisal(a):

Pa še...So naši otroci res vredni le sive ekonomije in ali bomo pri varstvu in vzgoji gledali le na ceno??

 
Trenuten sistem vrtcev je katastrofalen, čeprav baje živimo v državi, ki si želi več rosjtev. Na žalost slab sistem in previsoke cene vrtcev mladih ne stimulirajo kaj preveč k odločitvi za otroka. Katastrofa je, da mora nekdo plačati 100.000 SIT mesečno, zato ker je priden in dela in ker zato tudi nekaj več zasluži.
Tako kot je šolstvo brezplačno, bi morali biti tudi vrtci. ne pa da mečemo v te neproduktivne javne zavode neskončne vsote denarja tudi če otroka sploh ni v vrtec zaradi bolezni npr. 
Se že bolj splača na vasi najeti gospo, ki pazi 2, 3, morda 4 otroke. Poznam precej primerov in verjemi, da se jim ne godi nič hudega, prav nasprotno.
Zato je moj odgovor na tvoje vprašanje: DA. 
Zato, ker država otrok ne ceni dovolj oziroma to omenja zgolj na deklarativni ravni.
 

Tako kot je šolstvo brezplačno, bi morali biti tudi vrtci. ne pa da mečemo v te neproduktivne javne zavode neskončne vsote denarja tudi če otroka sploh ni v vrtec zaradi bolezni npr. 
 
In še lepo drago plačuješ varstvo na domu, če ti ne znese v službi, da bi ostal na bolniški. Če imaš dva otroka, je vsekakor cenovno ugodneje, da plačuiješ samo varstvo doma, kot pa oboje (vrtec in varuško, ker ko eden ozdravi, je spet drugi prehlajen)

BIS2 je napisal(a):
Tako kot je šolstvo brezplačno, bi morali biti tudi vrtci. ne pa da mečemo v te neproduktivne javne zavode neskončne vsote denarja 

 
A bi noter metali kaj manj denarja če bi bili vrtci "brezplačni"?

Če bi uvedli brezplačne vrtce, bi s tem naredili še en žakelj brez dna, ker bi vrtci postali predimenzionirani in bi težili k egalitarizmu. Boljša rešitev bi bila dati staršem bone za vrtec z minimalnimi standardi, pa naj z njimi plačajo oz. po potrebi še doplačajo vrtec po svoji izbiri. Na ta način bi dosegli tržno obnašanje vrtcev in diferenciacijo glede na različne zmožnosti in zahteve staršev.

Sporočilo sopbvese: ne prodajaj svojega mnenja kot od boga dane resnice; če ni zgolj tvoje mnenje, ga pa s čim podkrepi (moje mnenje je, da z avtoričinim zapisom ni nič narobe).

Dragi 0131Insti,
hotel sem samo opozoriti na napačno rabo, ki se hitro razpase, čez čas pa se vsem zdi pravilna. Ker sem jezikoslovec in prevajalec, si domišljam, da o teh zadevah morda celo kaj vem. Cene se pač ne izgovarjajo "28 celih 38 evra", temveč "28 evrov 38", saj ne gre za matematično ali fizikalno vrednost, poleg tega je ta način tudi bolj ekonomičen. Enako rabo poznamo tudi v drugih jezikih evroobmočja. Cene v dolarjih, npr. $ 9,25, v Ameriki tudi nihče ne izgovarja "9 point 25 dollars", temveč "9 dollars 25" ali pa kar "9 25". Pričujoča jezikovna zadrega je posledica dejstva, da v SLO nikoli nismo imeli valute, kjer bi kogarkoli zanimalo, kaj stoji za decimalno vejico.
Če si tako zelo prepričan v pravilnost svojega stališča, pa ga še ti podkrepi z argumenti!

Bob je napisal(a):
: ker študentskih žurov ne pozabiš do konca svojih dni?

:))))) kraljevska!

Zanima me, če je ta hudo napačna: 3,30 -> tri pa trideset (najbolj splošno uveljavljen način komuniciranja)

sopbvese je napisal(a):

ne gre za matematično ali fizikalno vrednost,

kva.

Dani, "tri pa trideset" se mi zdi čisto v redu, saj govorci hitro pogruntajo način izgovorjave, ki je najbolj ekonomičen. Nemci so tukaj še bolj varčni - oni bi rekli "drei dreißig".
Gregor666, res sem se nekoliko nerodno izrazil. Seveda so cene "matematična" vrednost. Gre le za to, da decimalno vejico ponavadi izgovarjamo pri izmerjenih, stehtanih ali izračunanih vrednostih (npr. 4,3 stopinje, 8,5 kilogramov ipd.), ne pa pri cenah.

sopbvese je napisal(a):
Dani, "tri pa trideset" se mi zdi čisto v redu, saj govorci hitro pogruntajo način izgovorjave, ki je najbolj ekonomičen.

in to ne glede na to, kaj o tem mislijo poklicini ali ljubiteljski jezikoslovci.