Za ljudi, ki živijo od plače, so stanovanja že vrsto let nedosegljiva. Z redkimi izjemami. Nekaj je tudi takih, ki so kupovali s prevelikimi očmi, preko svojih zmožnosti. Za te zna biti kar problem. Veliko nakupov je bilo s strani podjetij in podjetnikov. Zanimivo bo videti kako se bo pri njih spremenilo. Recimo upad prihodkov, povišani stroški ogrevanja, plač, materialov, zadolževanja itd. Kar nekaj je bilo nakupov iz kripto nategunskih poslov. Tukaj se počasi zadeve lomijo. Veliko bo odvisno od FED in ECB, ali se bodo ob slabih ekonomskih kazalnikih hitro premislili in obrnili ploščo. Kar se pa tiče umikanja denarja iz obtoka, tega kljub govorjenju, niso storile. Vprašanje je tudi kdaj bo Kitajska napadla Tajvan in kako hude posledice bo to imelo za gospodarstvo. Potem še slovenska fora, ko nismo sposobni dveh jedrskih elektrarn postaviti. Tako da bomo imeli hude probleme z elektriko. Kaj bo z našimi firmami, ki so dobavitelji Nemcem. Potem so tukaj še demografski trendi. Pa naš odpor do tujcev. Odpor do reform. Izzivov kolikor hočeš. Ampak to verjetno naše obsedenosti z nepremičninami ne bo omajalo. Je pa vprašanje če bomo lahko še naprej toliko denarja v cegle zmetali.

Dejstvo je, da je bil nepremečninski trg zaradi izjemno ekspanzivne monetarne politike v zadnjih letih (sploh od začetka pandemije) izjemno lukrativen. Znotraj nepremičninskega trga pa še posebej segment stanovanjskih nepremičnin. Če se zakopljete v nabor empiričnih študij na področju nepremičnin in obrestnih mer, hitro ugotovite, da obrestne mere izjemno vplivajo na gibanje cen nepremičnin. V spodnjem delu sporočila sem prilepil izsek iz študije iz Velike Britanije na to temo. Če poenostavim: padanje realnih obrestnih mer = rast cen nepremičnin in rast realnih obrestnih mer = padec cen nepremičnin.
V letošnjem letu smo bili priča velikemu skoku nominalnih obrestnih mer in bistveno manjši rasti realnih obrestnih mer (nominalna obrestna mera popravljena za inflacijo). Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti je sledeče: ali je trenutni nivo obrestnih mer zadostno visok, da bo ustavil vse inflacijske pritiske? V kolikor ni in bodo centralne banke prisiljene dvigovati nominalne obrestne mere do nivoja, da bo le-te postale tudi realno pozitivne, bo to zelo verjetno izjemno negativno vplivalo na cene nepremičnin.

več pa na:

www.economic-policy....terest.pdf


"House prices have risen substantially faster than the prices of consumer goods in most G7 countries over the past few decades. This raises major policy issues: such rises affect the distribution of wealth within and between generations, the mobility of labour and financial stability. This paper explores why such rises have happened, and what the policy implications are. The price rises have been greatest in the UK, where real house prices have risen more than three and a half times since the 1970s, substantially outpacing real income growth. Meanwhile, rental yields have been trending downwards – particularly since the mid-90s. This paper reconciles these observations by analysing the contribution of a number of drivers of house prices. It shows that the rise in house prices relative to incomes between 1985 and 2018 in the UK can be more than accounted for by the substantial decline in real risk-free interest rates over the period. This is slightly offset by net increases in home-ownership costs from higher rates of tax.
Changes in the risk-free real rate are likely to have been a major driver of changes in house prices: the model predicts that a 1% sustained increase in index-linked gilt yields from current rates could ultimately result in a fall in real house prices of around 20%"

Bomo zhradili za mlade luksuzne harsonjere za dva jurja sem pa tja na kvadrat.
Plešemo.

ECB

+0,25%

Svet Evropske centralne banke (ECB) je devetič zapored zvišal obrestne mere za območje evra. Tretjič v nizu je dvig znašal 0,25 % točke. S tem je osrednji organ evrske denarne politike nadaljeval rekordni niz zaostrovanja denarne politike, ki se je začel julija lani.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem pri 4,25 %, torej najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike.

Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, pa bo pri 3,75 odstotka, kar je celo največ po letu 2000. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo medtem pri 4,50 %.
www.24ur.com/novice/...-mere.html