"Kaj vse bo električno"

Vse razen raket.

Tudi za raketo je predstavitev zagotov že v izdelavi :)

He, he, dober naslov! Norvežani hočejo... Je pa letalo zelo primerna aplikacija za električni pogon, ker je tam teža pogonskega sklopa precej nepomembna, režim delovanja pogonskega sklopa je pa zelo dinamičen. Samo aerodinamiki morajo rešiti dva manjša tehnična problema: (1) kako zračni upor letala zmanjšati za en velikostni red in (2) kako dinamični vzgon krila povečati za en velikostni red.

Ali pač počakamo dovolj časa, da bodo baterije s svojim povprečnim 7% povečanjem energijske gostote na leto, dovolj dobre.

[Nikec3]
Ali pač počakamo dovolj časa, da bodo baterije s svojim povprečnim 7% povečanjem energijske gostote na leto, dovolj dobre.

Izgleda da verjameš, da je kapaciteta baterij fizikalno neomejena. Mogoče so ti pa znani elektroni z več kot enim osnovnim nabojem?

[MarijanMacek]
> [Nikec3]
> Ali pač počakamo dovolj časa, da bodo baterije s svojim povprečnim 7% povečanjem energijske gostote na leto, dovolj dobre.

Izgleda da verjameš, da je kapaciteta baterij fizikalno neomejena. Mogoče so ti pa znani elektroni z več kot enim osnovnim nabojem?

bitroni mogoče? :)

Nič ne kaže, da bi se razvoj tehnologije baterij ustavil. Sploh pa ne sedaj, ko se za raziskave namenja vedno več in več denarja.

[Nikec3]
Nič ne kaže, da bi se razvoj tehnologije baterij ustavil. Sploh pa ne sedaj, ko se za raziskave namenja vedno več in več denarja.

Ravno ni videti, lahko pa verjameš. vendar če se kapaciteta baterij ne bo povečala za velikostni razred, nimajo v komercialnih letalih kakšne bodočnosti. je že razlog, da so resne firme obupale.

[MarijanMacek]
> [Nikec3]
> Nič ne kaže, da bi se razvoj tehnologije baterij ustavil. Sploh pa ne sedaj, ko se za raziskave namenja vedno več in več denarja.

Ravno ni videti, lahko pa verjameš. vendar če se kapaciteta baterij ne bo povečala za velikostni razred, nimajo v komercialnih letalih kakšne bodočnosti. je že razlog, da so resne firme obupale.

Točno tako! Energijska gostota kerozina je 12kWh/kg, najboljše baterije pa mogoče dosežejo 400Wh/kg. Pa recimo, da je še električni pogon trikrat učinkovitejši, pa smo na faktorju 10. Pa še to je zelo dobrohotna ocena. Prostora za večanje deleža teže za "gorivo" pa pri letalih ni, ker že sedaj gorivo marsikdaj dosega blizu polovice celotne vzletne teže.

vsi ki sanjajo o komercialnih električnih letalih. najprej, omejena bodo na majhna letala. primerljiva recimo z ATR72, ki pelje 70 potnikov s hitrostjo okoli 500 km/h. pri tem pokurijo 810 l/h goriva, aviation.stackexchan...rop-vs-jet oziroma 608 kg/h (gostota 0,75). Pri 1/3 izkoristku pokurijo v eni uri efektivno 2430 kWh energije, kar pomeni težo baterij okoli 6000 kg pri doseženi visoki gostoti 400Wh/kg. letalo za 1,5 ure dolg polet mora imeti še rezervo, recimo vsaj za 172 ure. Potemtakem potrebuje 12 ton baterij, pri čemer nismo upoštevali, da je vzlet in dvigovanje energijsko mnogo bolj potarteno kot križarjenje na optimalni višini.
Torej letalo bo vozilo 12 ton baterij, pri čemer je največja masa 23 ton, prazno pa tehta 13 ton. Očevidno se račun ne izide., en.wikipedia.org/wiki/ATR_72