agrometeorologinja iz Agencije za okolje Andreja Sušnik

vcasih se priimek res posreci.

naj preverijo, ali ni situacije zamocil (zasusil) vodopivec.

Italija, Španija in Portugalska imajo hude težave s sušo, pridelki bodo veliko manjši, ponekod so razglasili izredne razmere, varčujejo celo s pitno vodo. Visoke temperature so zajele tudi Francijo, Veliko Britanijo, Kitajsko ... Tudi pri nas je suša že spomladi otežila rast žita, prihaja nov vročinski val. Brez vode ni kmetijstva, zaradi suše se draži tudi elektrika, težave je veliko, kakšne pa so rešitve?

Tudi mi nismo daleč od tega. Verjetno nas bo kmalu doletelo, več ali manj nepripravljene...

Zanimivo, da priimka Vodonosec pa ne poznamo...

... očitno so bile nekoč z ljudmi bolj slabe izkušnje kot dobre... pa so potem nekaterim zalepili priimek s slabšalnim prizvokom.

[]
Zanimivo, da priimka Vodonosec pa ne poznamo...

... očitno so bile nekoč z ljudmi bolj slabe izkušnje kot dobre... pa so potem nekaterim zalepili priimek s slabšalnim prizvokom.

Priimek Hundertwasser je svetovno znan, po slovensko Stovod..nik...... Lep dan.

Bigle, v naših logih pa poznamo? Vodonosca ali Stovodnika?

Meni je bilo vedno zanimivo, da v Sloveniji nismo razvili namakalnih sistemov za kar imamo vse pogoje. In tudi, da nismo izkoristili res v velikem obsegu deževnice, za kar imamo tudi vse pogoje. Imamo torej vodnato državo, kar je odlično izhodišče za namakanje, ter deževno državo, kar je odlično izhodišče za porabo deževnice.
Morda bi se morali tu zgledovati po pionirjih vodnih tehnologij kot so npr. Nizozemci ter Izraelci?

Verjetno zato, ker je bilo vedno dežja in vode sorazmerno dovolj!?

Zdaj so se in še bolj se bodo zadeve spremenile!! Braz namakanja se ti verjetno ne bo splačalo gojiti prehrambenih kultur! In še česa drugega zraven tudi. Npr. Protitočne mreže!?

Del problema je tudi v tem, da imamo ogromno majhnh kmetij in posledično kopico majhnih polj.

Se pelješ 1km in je skoraj na vsakih 100 ali 200 m ena zaplata z neko drugo kulturo in drug lastnik.

Na takem območju je nemogoče narediti namakalni sistem.

Primer na našem območju pa je Panvita, kjer imajo eno ogromno polje z eno kulturo in na njej namakalni sistem.

Ko se pelješ tam mimo je razlika očitna.

Tudi, če ni suše je na strani, ki je optimalno namakana pridelek bistveno višji in kakovostnejši !!!

Druga zadeva je ali klasično kmetovati na majhnih površinah ali se usmeriti v zelenjavo.

Pri zelenjavi ni problem namakanja, ker obstajajo črne folije, ki jih položijo na njivo pod rastline in ima folijo že integrirane cevi.

Pripelje se cisterna in se v te cevi napelje voda, ki počasi namaka rastline.

V vodo se lahko tudi primešajo določene snovi, ki jih rastlina potrebuje.

Ampak takih stvari se starejši kmetje ne bodo šli.

V glavnme bi bilo potrebno celoten sistem kmetijstva spremeniti.

Že itak je problem in kmetje večno jamrajo, da imajo prevelike stroške.

To pa predsvem zato, ker so premajhni.

[]
Bigle, v naših logih pa poznamo? Vodonosca ali Stovodnika?

Poznam Vodnika, pa Vodovnika.....veliko je obojih, da ne omenjam Hudournikov, menda so tudi Rečniki, pa Potočniki itd.....Vsi omenjeni so vodonosci:-). Lep dan.

Pripelje se cisterna in se v te cevi napelje voda, ki počasi namaka rastline.

Torej predpostavljaš samovozečo cisterno, potencialno celo mogoče. problem pa je, kje se ta samovozeča cisterna napolni z vodo, pa ne menda iz vodovoda, saj veš da trda podzemska voda ni najboljša zadeva za namakanje, še manj za kapljično. Torej mora samovozeča cisterna nekam po vodo, verjetno v bližnjo reko, ki pa je bolj ali manj izsušena v poletni vročini.

Sedaj pa šalo o samovozečih cisternah na stran (sam si napisal da se pripelje cisterna) na stran. Izhlapevanje vode iz kmetisjskih površin je reda 6 l/m^2. En hektar je 10.000 m^2, torej za vsak hektar dnevno 60.000 litrov, ali dva šleperja vode. Povprečna kmetija ima nekaj 10 ha površin potrebnih namakanja, recimo 100 ha. Torej 200 voženj šleperjev cistern samo za namakanje na eni malce večji kmetiji. Zadnjč sem gledal en francoski dokumentarec, en sam obdeluje okoli 800 ha ali če bi hotel namakati bi potreboval 1600 voženj cisterne-šleperja. Verjetno vidiš, da se z dovažanjem vode ne da izvajati namakanja kmetijskih površin. Da se lokalno v parku, njiv pa nedvomno ne.
Po drugi strani ima pa voda lepo navado da vedno teče iz višjega na nažje, in to nenavadno lastnost izkoriščajo ljudje že tisčletja..... Ti bi pa namesto tega ropotal s samovozečimi šleperji in pravzaprav mogoče le oroševal njivice.

Lepo, da bodo financirali zasebne namakalne sisteme. Za nekaj večjih zadrževalnikov vode bi morala poskrbeti država.

[MarijanMacek]
>Pripelje se cisterna in se v te cevi napelje voda, ki počasi namaka rastline.

Torej predpostavljaš samovozečo cisterno, potencialno celo mogoče. problem pa je, kje se ta samovozeča cisterna napolni z vodo, pa ne menda iz vodovoda, saj veš da trda podzemska voda ni najboljša zadeva za namakanje, še manj za kapljično. Torej mora samovozeča cisterna nekam po vodo, verjetno v bližnjo reko, ki pa je bolj ali manj izsušena v poletni vročini.

Sedaj pa šalo o samovozečih cisternah na stran (sam si napisal da se pripelje cisterna) na stran. Izhlapevanje vode iz kmetisjskih površin je reda 6 l/m^2. En hektar je 10.000 m^2, torej za vsak hektar dnevno 60.000 litrov, ali dva šleperja vode. Povprečna kmetija ima nekaj 10 ha površin potrebnih namakanja, recimo 100 ha. Torej 200 voženj šleperjev cistern samo za namakanje na eni malce večji kmetiji. Zadnjč sem gledal en francoski dokumentarec, en sam obdeluje okoli 800 ha ali če bi hotel namakati bi potreboval 1600 voženj cisterne-šleperja. Verjetno vidiš, da se z dovažanjem vode ne da izvajati namakanja kmetijskih površin. Da se lokalno v parku, njiv pa nedvomno ne.
Po drugi strani ima pa voda lepo navado da vedno teče iz višjega na nažje, in to nenavadno lastnost izkoriščajo ljudje že tisčletja..... Ti bi pa namesto tega ropotal s samovozečimi šleperji in pravzaprav mogoče le oroševal njivice.

Če se namaka s cevmi speljanimi pod zemljo in se namakajo zgolj korenine, je poraba vode za namakanje z mnogokratnikom nižja kot pri klasičnem namakanju, ki je res neracionalno z vidika porabe vode. To kmetije za namakanje oljčnih nasadov že koristijo.

[vrac]
> [MarijanMacek]

Če se namaka s cevmi speljanimi pod zemljo in se namakajo zgolj korenine, je poraba vode za namakanje z mnogokratnikom nižja kot pri klasičnem namakanju, ki je res neracionalno z vidika porabe vode. To kmetije za namakanje oljčnih nasadov že koristijo.

Vendar pri mnogih kulturah ni možnosti vgradnje podzemskih cevi, recimo ni mi jasno kako vgradti podzemne cevi v koruzni ali pšenični njivi, ki se orje. Obstajajo tudi tehnike obdelave brez oranja, vendar se mi zdi, da je tako pridelana pšenica nekonkurenča oni, ki že dandanes raste na pasu črnozjoma in se proizvaja po cveni mogoče 50% naše.
Moje vedenje je minimalno, nisem kmetijski strokovnjak, upoorabljam sicer kapljično namakanje na precej velikem vrtu z in vem kakšna je razlika v porabi vode. A vendar je že pri vrtu kljub kapličnemu namakanju poraba v kubikih... In vendar kljub kapličnemu namakanju vrta podal sem samo to kolikšne so izgube vode iz zemlje poleti in da se ne da pripeljati vode s cisterno, oziroma je neracionalno.
Poanta mojega zapisa je v tem, kako si nekateri preveč preprosto predstavljajo namakanje (recimo dovo vode) in pozabljajo na čudno alstnost vode da teže iz višjega na nažje.

[nemoti]
> [MarijanMacek]
> Moje vedenje je minimalno, nisem kmetijski strokovnjak, upoorabljam sicer kapljično namakanje na precej velikem vrtu z in vem kakšna je razlika v porabi vode. A vendar je že pri vrtu kljub kapličnemu namakanju poraba v kubikih..

Dober večer, za kako velik vrt, kolikšna poraba vode z namakanjem in na kakšno obdobje? Ali z drugimi besedami, za koliko časa je 6m3 fino filtrirane deževnice vrt velikosti, recimo, 100m2 (na osebo načeloma nekje 25m2). Namenoma zgornje meje, smo pripravljeni za namakanje, torej psiha je aktivna, tudi ene malo offgrid preperska, ali meso, meso je leno, kot vedno.

Za začetek kar dobra ocena, 100 m2 za 4 ljudi, 6m3 vode je pa ?. V glavnem bi moralo zadostovati za najbolj vroče poletne dni ob normalnih padavinah, letos?. Od oka odda en kapljač okoli do 1 l/h (odvisno od tlaka, večina dela že na 0,1 bar, nekateri pa minimalno 1 bar, torej so za vodovodno napeljkavo). Kaplajči so na vrtu na 20 cm, seveda odvisno od vrste rastlin, zaliva se pa vsakih nekaj dni vsaj 1 uro, da se doseže dovolj globine. Na Kmetijskem inštitutu bi rekli tudi nekaj ur. Vendar se ne namaka dnevno, voda mora biti v globini ene dobre pedi. In vsako zalivanje bi naj bilo vsaj 10 l/m2 (kmetijski inštitut 15-20). Za izdatno zalivanje 100 m2 vrta je torej potrebno vsaj 1 m3, ali 6 m3 zadošča za 6 izdatnih zalivanj. Načelno se izdatno zaliva na 3 (lahka tla) ali tudi do 6 dni za težka ilovnata tla. Za kakšen mesec bo že, z malo šparanja nekaj več. Vsekakor pa ne zalivat dnevno po malem, ker se dela škoda, rastline ne razvijejo koreninskega sistema v globino. Priporočam ma več vode. In cisterne (verjetno kontejnerji naj bodo več kot 1m od tal dvignjeni zaradi tlaka.

v vrocem delu leta maksimalno zastiraj zemljo na vrtu, to, da sonce ne tolce direktno, drasticno pomaga. tudi plevel je tam zato, da ga izpulis in pustis lezati na licu mesta.

Se strinjam zastirka izjemno pomaga.

Marjan živijo.

Mogoče nisi vsega prebral ali pa jaz nisem bil dovolj natančen.

Pisal sem o pridelovanju zelenjave.

Gre konkretno za pridelavo solate.

Njiva se uredi, kot greda in sočasno stroj, ki je priključen na traktor polaga črno folijo in se skozi folijo avtomatsko sadi solata.

Celotna greda-njiva je pokrita s folijo in je tudi izhlapevanje počasnejše.

V folijo je integrirana naluknjana cev. Po potrebi se pripelje cisterna in se priključi na cev v foliji in voda počasi namaka solato.

Tega se ne počne vsak dan, ker ni potrebe.

Drugače pa za klasična polja s koruzo in ostalimi standardnimi kulturami zelo dobro deluje sistem, kot ga ima Panvita.

Na kolesih se čez njivo počasi pelje sistem, ki od zgoraj z meglico prši vodo.

Seveda sistem deluje, če so velika polja ene kulture in enega lastnika. Vodovod imajo napeljan do polja.

Kot sem omenil be moreš takega sistema uporabljat, kjer je vsakih nekaj metrov druga kultura in drug lastnik.

In tudi takrat, kot ni suše oni po potrebi malo žalujejo in so pridelki bistveno večji, kot običajno.

Koruza tudi do 40 %.

Pri 100 ha se to že pozna.

Videl sem še druge sisteme za manjše njive, kjer gojijo zelenjavo pa ne bi sedaj tega opisoval.

Prijeten konec tedna želim.

"Italija akumulira desetino letnih padavin, po mnenju stroke pa bi morali zbrati do polovico deževnice. Dodatna težava je, da so sistemi za kapljično namakanje redki, vodovodna napeljava je marsikje stara in bi jo morali posodobiti, s tem pa zmanjšati izgube vode. Zaradi dotrajanosti vodovodnih sistemov izgubijo kar 40 odstotkov vode. Draghijeva vlada je izboljšanje stanja pri oskrbi z vodo uvrstila v nacionalni načrt za okrevanje, takim projektom je namenila 4,3 milijarde evrov do leta 2026. Skoraj polovico tega denarja bodo porabili za gradnjo novih zajetij za deževnico."

Sem mislu komentirat v smislu: Kot brez k.... na ohcet. Hidroelektrarne. Ampak kot vidim v primerjavi z Italijo kako v k.... smo dejansko sele mi je vse skupaj brez smisla. Ziveli prostoveslaci in kvazi ekologi!

Hvala za pojasnilo, mogoče res nisem bral pozorno. Ampak kaj hočemo, solate se pridela malo ostalih poljščin pa ogromno inčloveka zavede...

ŠPe enkrat havala!

[Rakijan]
"Italija akumulira desetino letnih padavin, po mnenju stroke pa bi morali zbrati do polovico deževnice. Dodatna težava je, da so sistemi za kapljično namakanje redki, vodovodna napeljava je marsikje stara in bi jo morali posodobiti, s tem pa zmanjšati izgube vode. Zaradi dotrajanosti vodovodnih sistemov izgubijo kar 40 odstotkov vode.

Vodovodna voda nima kaj iskati na kmetijskih površinah. Zaliva se z mehko vodo. Iz vodovoda zalivajo ljubitelski vrtičkariji in ne kmetovalci (razen pri nas)

Pri splakovanju wc ja z pitno vodo je vse ostalo brez pomena.. Lako cemo mi to.. Prioritete oz. strateske cilje imamo pravilno zastavljene, "samo" cudezna palicica se manjka.