Pa, dajmo našim lubim Istrianom vodo. Glasujem za!

Samo, če bodo tudi oni za, da plinovod iz Krka potegnemo:)

Tako so glasovali primorci na referendumu "za vodo" - zemljevid

twitter.com/_giig_/s...0481715203

Če se prav spmnim je grdi Vizjak imel vizijo za vodo na Primorskem.
Neko zajetje Padež...

Kaj obstaja kakšen slovencelj, ki nima vizije z vodo!??

No, morda pa nekaterim, lahko bi rekli tudi kar večini, dol visi!??

1) Najprej prepovedati kakršenkoli objekt za pridobivanje pitne vode, sedaj pa jamranje da vode ni. Tako je če delujejo samo čustva, razum pa je izklopljen.

2) Takoj delegacijo v Izrael naj nas (vas) podučijo kako zgraditi centralo za razsoljevanje, oni 80% svoje vode pridobivajo na tak način. S takšno rešitvijo ne bi bilo problemov z vodo nikoli več.

Svakojake kombinacije oskrbe Slovenske Istre z vodo so stare 30 let in več. Padež se ne omenja od Vizjaka sem, ampak že od leta 2001.

Ni težava tu v Politiki v Ljubljani, ampak lokalnih šerifih in lokalnih interesih.

Se strinjam. To trdim tudi jaz. Bi pa postal političen problem. Vode mora manjkati, da ima javni sektor alibi za: 1) kritiko, 2)zaslužek z ustanavljanjem raznih iniciativ, 3) revolucijo in nenehbo agitacijo. Resno pa, v naših krajih je vode koliko hočeš, če bi želeli vodo pripeljati na obalo bi jo lahko pripeljali po cevovodih iz kateregakoli vodonosnika v Sloveniji. Poznamo stroje, ki vsak dan pripravijo teren, postavijo in jih zakopljejo 2 km/dan. In seveda, poznamo še postopke desalinacije. Pameti pa nam res manjka (jo imajo vso birokrati!), to je dejstvo.

היונה יכולה למצוא רק אדמה, אז הפעם ציפור שחורה יכולה לעוף ולמצוא מים!

IZGUBE na CEVOVODU

Veliko jih ve v kakšnem stanju je cevovod in aparature Rižanskega vodovoda, pa nihče nič ne ukrepa vrsto let, posebej pa kolikšne so izgube vode v teh primerih. Kolikor bi zmanjšali izgube samega cevovoda in naprav vodovoda, bi izboljšali energetsko učinkovitost vodovoda. Te izgube se merijo v dvoštevilnem številu, pa le-to nikogar od odgovornih ne zanima. Kaj šele, da bi kdo kaj ukrenil in izboljšal. Včasih smo imeli veliko število štern, ki bi pomagale v takšnih razmerah, zelo zanimivo bi bilo pogledati, koliko je takšnih, ki so še uporabne. Včasih je takšne imela domala vsaka domačija, ki je kaj pomenila v vasi. To je hkrati pomembno za varnostni vidik države.
Še dobro, da je bil pred desetletji izgrajen višinski vodovod, ki je bil narejen s pomočjo brigadirjev iz celotne Jugoslavije, ki so prišli pomagat pri izgradnji, pomoč domačinov, vojakov in vseh dobrih ljudi, ki so prišli pomagat, da je prišla voda, tudi v bolj oddaljene vasi.
V bližnji Italiji, predvsem na področju reke Po, so razmere tako katastrofalne, da so začeli z ras+zsoljevanjem morske vode, ki je zaradi pomanjkanja vdrla v korito reke.
O tem pri nas še ne razmiljamo, saj bi to bila ena od rešitev možnih težav, edino kar smo uspeli na tem področju na Obali, je bila izgradnja črpalk iz morja za ogrevanje Hotelov Bernardin.
Kolikor nam bo politika še naprej diktirala razvoj naše skupnosti, namesto gospodarstva in strokovnjakov na tem području, potem bomo v naslednjih letih shirali tudi zaradi pomanjkanja vode...

Bo 2x Gašpar vse rešu ....

LJUDJE SLEDIJO SPOSOBNIM
»Družba, ki zaničuje odlične vodovodarje, kar je to manj plemenit poklic, in ki dopušča bahavost mislecev, kar je njihovo početje tako vzvišeno, bo imela slabo vodovodno napeljavo in slabo miselnost. Tako njene cevi kot modrosti ne bodo sposobne zadržati vode.«
John Gardner, pisec

To je predlog vreden Butal. Namesto izgradnje akumulacije v Brkinih (Padež) odkoder bi voda bolj ali manj samotežno tekla na obalo bi nekateri zgradili 2x daljši vodovod preko treh gorskih hrbtov, Postojnska vrata (+150 m) in Senožeška brda (+90 m) in Čebulovica (nekaj 10 m), nič pa ne povejo kako potegniti vodovod tam, kjer je cesta v tunelu....
Nihče pa ne omenja tudi, koliko je pa sploh vode na Planinskem polju. Današnji pretok je okoli 1,75 m3/s in kolikor sem videl je Unec dokaj nizek, verjetno blizu biološkega minimuma.

Takšen projekt se ne loteva ad hoc, saj zahtava preveč denarja. Sicer pa nihče ni povprašal prebivalcev Planine in okolice ali sploh dajo vodo za vodovod. Brkinčani so lepo rekli, da je ne dajo in ni razloga da se ne bi ponovila zgodba s Planinci.

Če pa lokalno soglasje ni problem, potem je pač Padež daleko boljša rešitev!

[Endimion]
Svakojake kombinacije oskrbe Slovenske Istre z vodo so stare 30 let in več. Padež se ne omenja od Vizjaka sem, ampak že od leta 2001.

Ni težava tu v Politiki v Ljubljani, ampak lokalnih šerifih in lokalnih interesih.

Imaš prav, sem že star, pa se spomnim da sem pred 25+ leti srečah hidrologe na Hajdrihovi in na nekih konferencah:

Fizika, tehnika, geologija, hidrologija, gradbena mehanika itd. so popolnoma jasne.
Ve se kje je dovolj vode, kako se jo spelje do porabnikovv, kako se skrbi za zaloge.

Če prav berem, je problem že zamenjati puščajoče cevi, izgube so >30%.

[MarijanMacek]
To je predlog vreden Butal. Namesto izgradnje akumulacije v Brkinih (Padež) odkoder bi voda bolj ali manj samotežno tekla na obalo bi nekateri zgradili 2x daljši vodovod preko treh gorskih hrbtov, Postojnska vrata (+150 m) in Senožeška brda (+90 m) in Čebulovica (nekaj 10 m), nič pa ne povejo kako potegniti vodovod tam, kjer je cesta v tunelu....

Butalski predlog? V članku je jasno zapisano, kje je problem: rešitev potrebujejo to poletje, izgradnja akumulacije in druge pripadajoče infrastrukture pa bo vzela precej več časa.

Rešitev s Planinskega polja bi bila seveda začasna, dokler se ne zgradi npr. akumulacija v Brkinih ali kaj drugega.

Kdo je kriv, da to doslej ni bilo rešeno, ne vem. Verjamem pa, da bi v primeru redukcij obalni vodovod razpokal. Zato se mi zdi oznaka butalski neprimerna.

Meni se pa zdi skrajno neodgovorno razpravljat o takem projektu, ki bi bil mogoče zasilno skončan do konca leta, ko bo itak dovolj vode v Rižani, o resni rešitvi se pa razpravlja destletja in se nikamor ne premakne. Sicer so pa pomanjkanja vode že bila in vodovod še vedno dela. Izgube so pa v vsakem vodovodu, hvala bogu!

Kar bo tam problem. Vsa tri večja mesta na onem koncu so stoletja stara...

Oskrba z vodo ima razliko med Slovensko Istro in denimo Izraelom.

Izrael nima namreč nikoli dovolj naravnih virov vode za svoje prebivalstvo. In je smiselna postavitev takih razsoljevalnih sistemov.

V Slovenski Istri pa je problem 3 do 4 mesece letno, ko je zaradi poletja vodostaj dobave nižji, obenem pa poraba vrhunsko višja zaradi turizma. In bi dejansko moral imeti solidno proizvodno kapaciteto, ki pa bi večino leta stala neuporabljena, ker je v ostalih mesecih leta vode zadosti.

Tako, da to ni tako enoznačno vprašanje.

Z razsoljevalnjem morske vode imam izkušnjo z ladje. Evaporator je imel nazivno kapaciteto 20m3 na dan. Za 22 ljudi in tehnično porabo. Okej ladja kuri vodo tudi še za kaj drugega kot umivanje in pranje posode. Praksa pa je pokazala, da tista AlfaLaval jeba nj nikoli dajala več kot 12m3 na dan. Kar je zadostovalo. Bilo pa odvisno od temperature morja. Zaradi vakuuma pri katerem se uparja morska voda.

Ampak pri 130.000 ljudeh kolikor jih je na v Slovenski Istri sredi poletja in dnevni porabi 100l na glavo, (ja mal velika številka, a upostevajva da nimava podatka porabe industrije, gostinskih obratov in drugega) rabimo 13.000m3 vode na dan. Ker je trenutni pretok Rižane 100 kurcevih litrov na sekundo, nam da rižana 8800m3 vode na dan. Potrebovali bi jih še cca 4200.

Oziroma 350 takih sistemov kot smo ga denimo imeli na ladji. Samo za pokrivanje te razlike. Seveda so večji sistemi drugačni. In seveda je danes tehnologija boljša. A tok pa spet ne.

Se dodaten bonus. Zaradi nečistoč smo imeli strogo prepoved laufat evaporator v lukah in na sidrišču. Saj to se za spucat. A seveda je potem to dodatna tehnologija ki pa spet stane. In podraži vsak iz tega postroja narejen kubik.

Vse to je potrebno met v mislih.

Da ne pol tako kot z RCERO v Ljubljani, ki je bil splaniran za 2x višji pripad odpadkov, kot pa ga dejansko imamo...

[Endimion]
Oskrba z vodo ima razliko med Slovensko Istro in denimo Izraelom.

Izrael nima namreč nikoli dovolj naravnih virov vode za svoje prebivalstvo. In je smiselna postavitev takih razsoljevalnih sistemov.

V Slovenski Istri pa je problem 3 do 4 mesece letno, ko je zaradi poletja vodostaj dobave nižji, obenem pa poraba vrhunsko višja zaradi turizma. In bi dejansko moral imeti solidno proizvodno kapaciteto, ki pa bi večino leta stala neuporabljena, ker je v ostalih mesecih leta vode zadosti.

Tako, da to ni tako enoznačno vprašanje.

Z razsoljevalnjem morske vode imam izkušnjo z ladje. Evaporator je imel nazivno kapaciteto 20m3 na dan. Za 22 ljudi in tehnično porabo. Okej ladja kuri vodo tudi še za kaj drugega kot umivanje in pranje posode. Praksa pa je pokazala, da tista AlfaLaval jeba nj nikoli dajala več kot 12m3 na dan. Kar je zadostovalo. Bilo pa odvisno od temperature morja. Zaradi vakuuma pri katerem se uparja morska voda.

Ampak pri 130.000 ljudeh kolikor jih je na v Slovenski Istri sredi poletja in dnevni porabi 100l na glavo, (ja mal velika številka, a upostevajva da nimava podatka porabe industrije, gostinskih obratov in drugega) rabimo 13.000m3 vode na dan. Ker je trenutni pretok Rižane 100 kurcevih litrov na sekundo, nam da rižana 8800m3 vode na dan. Potrebovali bi jih še cca 4200.

Oziroma 350 takih sistemov kot smo ga denimo imeli na ladji. Samo za pokrivanje te razlike. Seveda so večji sistemi drugačni. In seveda je danes tehnologija boljša. A tok pa spet ne.

Se dodaten bonus. Zaradi nečistoč smo imeli strogo prepoved laufat evaporator v lukah in na sidrišču. Saj to se za spucat. A seveda je potem to dodatna tehnologija ki pa spet stane. In podraži vsak iz tega postroja narejen kubik.

Vse to je potrebno met v mislih.

Da ne pol tako kot z RCERO v Ljubljani, ki je bil splaniran za 2x višji pripad odpadkov, kot pa ga dejansko imamo...

... ne, to ni enoznačno vprašanje, ampak to sploh ni nobeno vprašanje, če mene kaj vprašaš, ker je bila v tvojem primeru po razsoljevanju morske vode preostala slanica z ladje sredi oceana - dobro se sliši - "kaplja v morje" in ni škodila ničemur, medtem ko bi v zaprtem in plitvem Tržaškem zalivu po razsoljevanju morske vode za 130.000 ljudi preostala slanica pomenila - spet se dobro sliši - "kapljo čez rob", ker bi slanica dobesedno konzervirala vse živo ... khmm, oziroma bi konzervirala vse mrtvo, če sem bolj natančen, ker bi vse živo zaradi povečane koncentracije soli seveda takoj pomrlo ... alzo, če skrajšam, ni vse za vse in kot praviš, vse to je potrebno imeti v mislih ...

[najobj]
> [Endimion]

... ne, to ni enoznačno vprašanje, ampak to sploh ni nobeno vprašanje, če mene kaj vprašaš, ker je bila v tvojem primeru po razsoljevanju morske vode preostala slanica z ladje sredi oceana - dobro se sliši - "kaplja v morje" in ni škodila ničemur, medtem ko bi v zaprtem in plitvem Tržaškem zalivu po razsoljevanju morske vode za 130.000 ljudi preostala slanica pomenila - spet se dobro sliši - "kapljo čez rob", ker bi slanica dobesedno konzervirala vse živo ... khmm, oziroma bi konzervirala vse mrtvo, če sem bolj natančen, ker bi vse živo zaradi povečane koncentracije soli seveda takoj pomrlo ... alzo, če skrajšam, ni vse za vse in kot praviš, vse to je potrebno imeti v mislih ...

Alzo, sedaj pa malo razmislit o kakšnih količinah soli govorimo. Obala rabi manj kot 1 m^3 vode na sekundo, pa naj bo zaradi lažje ocene 1000 l/s, za primerjavo Unica ima trenitno pretok 1750 l/s. Re. Rižanski vodovod ima kapaciteto 240 l/s, Kraški vodovod, eden večjih ima 250 l/s kot zanimivost.

Wikipedija pravi

Zaradi donosa sladke vode alpskih rek je povprečna slanost vode v Tržaškem zalivu le 35 promilov, medtem ko je v južnem Jadranu okoli 37-38‰.

V 1000 kg (l) vode je torej 35 kg soli. Volumen Tržaškega zaliva je po Wikipediji 9.500 km^3 in vsebuje okoli 9,5E12 m^3 vode in okoli 332,5E9 ton soli. Razsoljevalnica bi dovajala dnevno 3.000 ton soli, letno 1,1 Mton ali okoli 3,3 ppm. Vnos sladke vode je reda 1000 m3/s ali razmerje med vnosom soli in vnosom sladke vode je enako kot je slanost v zalivu. Predvidevam takole čez palec, da se slanost ne bi dvignila niti na nivo južnega Jadrana, ki je 37-38 promilov. In ne pozabit, imamo tudi cirkulacijo morske vode, za kar nimam podatkov.

Govorjenje o katastrofalnem dvigu slanosti je torej mlatenje prazne slame ljudi, ki so skregani s številkami. Če pa je to že takšen problem, zakaj pa slanico ne bi uvajali v bazene na solinah, kjer se koncentrira morska voda? Končno bi dovajali letno s tako postajo okoli 1 M ton soli, kakih 100x več kot je pridobimo v solinah.

To poletje!???

#DACRKNEŠODSMEHA

Slovenci smo PAMETEN in solidaren narod! Prizadanejo nas stiske drugih!! :)

Naj postavijo kontejnerje, kamor bodo ljudje lahko odlagali plastenke z vodo, potem pa se jih odpelje na obalo!

Zbiramo zamaške, za vse živo! Ni hudič, da nebi zbirali še plastenk z vodo za našo obalo!?? :))

[MarijanMacek]
> [najobj]
> > [Endimion]
>
> ... ne, to ni enoznačno vprašanje, ampak to sploh ni nobeno vprašanje, če mene kaj vprašaš, ker je bila v tvojem primeru po razsoljevanju morske vode preostala slanica z ladje sredi oceana - dobro se sliši - "kaplja v morje" in ni škodila ničemur, medtem ko bi v zaprtem in plitvem Tržaškem zalivu po razsoljevanju morske vode za 130.000 ljudi preostala slanica pomenila - spet se dobro sliši - "kapljo čez rob", ker bi slanica dobesedno konzervirala vse živo ... khmm, oziroma bi konzervirala vse mrtvo, če sem bolj natančen, ker bi vse živo zaradi povečane koncentracije soli seveda takoj pomrlo ... alzo, če skrajšam, ni vse za vse in kot praviš, vse to je potrebno imeti v mislih ...

Alzo, sedaj pa malo razmislit o kakšnih količinah soli govorimo. Obala rabi manj kot 1 m^3 vode na sekundo, pa naj bo zaradi lažje ocene 1000 l/s, za primerjavo Unica ima trenitno pretok 1750 l/s. Re. Rižanski vodovod ima kapaciteto 240 l/s, Kraški vodovod, eden večjih ima 250 l/s kot zanimivost.

Wikipedija pravi
>Zaradi donosa sladke vode alpskih rek je povprečna slanost vode v Tržaškem zalivu le 35 promilov, medtem ko je v južnem Jadranu okoli 37-38‰.

V 1000 kg (l) vode je torej 35 kg soli. Volumen Tržaškega zaliva je po Wikipediji 9.500 km^3 in vsebuje okoli 9,5E12 m^3 vode in okoli 332,5E9 ton soli. Razsoljevalnica bi dovajala dnevno 3.000 ton soli, letno 1,1 Mton ali okoli 3,3 ppm. Vnos sladke vode je reda 1000 m3/s ali razmerje med vnosom soli in vnosom sladke vode je enako kot je slanost v zalivu. Predvidevam takole čez palec, da se slanost ne bi dvignila niti na nivo južnega Jadrana, ki je 37-38 promilov. In ne pozabit, imamo tudi cirkulacijo morske vode, za kar nimam podatkov.

Govorjenje o katastrofalnem dvigu slanosti je torej mlatenje prazne slame ljudi, ki so skregani s številkami. Če pa je to že takšen problem, zakaj pa slanico ne bi uvajali v bazene na solinah, kjer se koncentrira morska voda? Končno bi dovajali letno s tako postajo okoli 1 M ton soli, kakih 100x več kot je pridobimo v solinah.

... OK, mogoče sem si privoščil malo preveč "pesniške" svobode, sploh pa ne bi rad bil preveč pameten, ampak če je Tržaški zaliv za skoraj 10% bolj "sladek" kot južni Jadran, to ni od včeraj in je temu - 10% sploh ni malo - prilagojena flora in favna, ki se vsaj v bližini odtoka slanice v morje - ne moreš vse slanice matematično enakomerno porazdeliti po celem volumnu Tržaškega zaliva - ob šoku zaradi še večje razlike(!) v slanosti vode verjetno ne bi počutila glih dobro in bi se po moji laični presoji - kam bi poleg vsega ostalega na nekaj metrih obale to čudo sploh stlačil - težko vedno znova prilagajala na (sezonsko) vklapljanje in izklapljanje mašinerije za razsoljevanje ... no, ampak kot sem rekel, nisem stručko in zadevo ocenjujem bolj "čez palec", vsekakor pa mi je malo nenavadno, da se na najbolj ugodno reševanje problema z razsoljevanjem morske vode v Tržaškem zalivu ni spomnil noben stručko - kako je v sosednjem bistveno večjem Trstu - ker (sezonsko) pomanjkanje pitne vode v teh krajih tudi ni od včeraj ...

Huh ta z odvajanjem solne brozge v bazene v Sečovljah me je nasmejala.

Ker je sveža morska voda predpogoj za dobro delovanje solin. Blato, ki predstavlja dno solin v kombinaciji z morsko vodo tvori t.i. patolo, ki se ustvari, in je v bistvu dodatni mineralni booster za kasnejšo sol. To je zelo pomembno. Če v bazene napumpaš solnico, si ta del preskočil, in rezultat je slabša kvaliteta soli. In bazen si zjebal v eni sezoni.

Oče mojega sošolca iz srednje pomorske šole je bil solinar in nam je enkrat naredil fino predavanje. Smo se mulci spomnili pa namesto da v učilnicah sedimo, smo nahecali razredničarko, da mi bi pa meli naravoslovni dan. Bilo izjemno zanimivo za poslušat. Soline in pridelava soli sta ekosistem. Morje - sonce - veter. In tu notri vnašat industrijski "odpadek" ki ima od dneva do dneva različne parametre, je strel v koleno. Si lahko naredil več škode kot koristi.

In drugo je da 1.1 milijona tone soli nimamo nikjer možnosti sprocesirat. To je 2200 milijonov pol kilogramskih škatel soli. Vsako leto. Kaj boš s tem? Saj ne jemo soli z žlico no...

Omenil si da obala potrebuje kubik na sekundo. To je tona na sekundo. Zdaj pa poglejva koliko energije potrebujeva da sprocesirava 1/3 tega. Uparjalna toplota vode je nekih 2200kJ/kg. Za 300kg vode torej potrebuješ 660kW moči. Za pol tone rabiš 1.1MW ogrevanja. Se ne sliši dosti, ampak to moraš imeti lokacijsko na voljo (odjebi z odpadno toploto hotelov al cesa). Sonce? Good luck. To je dosti panelov. In laufajo nekih 10 ur na dan?

Na ladji s tem ni bilo težav, ker je hladilna voda glavnega motorja moči 9.8MW zagotavljala več kot zadosti energije za to. Namesto da to vodo pošlješ skozi FW cooler jo pošlješ en del skozi evaporator. In imeli smo dva tanka, s skupno kapaciteto 150m3.

Voda, pridelana z desalinizacijo morske je pasje draga zadeva. In se jo res poslužujejo države, ki nimajo naravnih vodnih virov, in imajo s tem kronični problem skozi celo leto. Ali pa imajo poceni vir toplote za to. Slovenska obala ima problem z vodo 3 mesece na leto, in nima vira poceni toplote.

Stari Rimljani so znali pripeljati vodo od tam kjer je, do tam kjer jo ni. Tu pa neki brkinci rečejo, "svoje vode" ne dajo? Saj ni njihova! Treba lokalnim šerifom reči naj se lepo jebejo, pa postavit ustrezne cevovode in hranilnike. Pripeljati vodo od tam kjer je, do tam kjer jo ni!

Menda je nauk tvojega doktorata, da ne razslanuješ morske vode, da se potem vanjo poščiješ!?? :)

[najobj]

... OK, mogoče sem si privoščil malo preveč "pesniške" svobode, sploh pa ne bi rad bil preveč pameten, ampak če je Tržaški zaliv za skoraj 10% bolj "sladek" kot južni Jadran, to ni od včeraj in je temu - 10% sploh ni malo - prilagojena flora in favna, ki se vsaj v bližini odtoka slanice v morje - ne moreš vse slanice matematično enakomerno porazdeliti po celem volumnu Tržaškega zaliva - ob šoku zaradi še večje razlike(!) v slanosti vode verjetno ne bi počutila glih dobro in bi se po moji laični presoji - kam bi poleg vsega ostalega na nekaj metrih obale to čudo sploh stlačil - težko vedno znova prilagajala na (sezonsko) vklapljanje in izklapljanje mašinerije za razsoljevanje ... no, ampak kot sem rekel, nisem stručko in zadevo ocenjujem bolj "čez palec", vsekakor pa mi je malo nenavadno, da se na najbolj ugodno reševanje problema z razsoljevanjem morske vode v Tržaškem zalivu ni spomnil noben stručko - kako je v sosednjem bistveno večjem Trstu - ker (sezonsko) pomanjkanje pitne vode v teh krajih tudi ni od včeraj ...

Se bojim, da si 3 dni nazaj gledal ene "zelene strokovnjake" ki so svarili pred prevelikim vnosom slanice v Tržaški zalaiv zaradi desalinizacije morske vode. Prtav nič se ne vnaša sol v morje, količina je enaka, samp odjem sladke vode se poveča za kakšem promil vnosa z rekami. In celotna sprememba je na oč enaka spremembam slanostzi zaradi sezonskih nihanj. Ne da bi šel računati, saj sploh nimam resursov za kaj takega odkar sem upokojencec si upam trditi da so vse spremembe zaradi oidtoka 1m^3 na s pri dotoku 1000 m^3/s zanemarljive. Letne variacije dotoka so prav verjetno mnogo večje. In ne mi nakladat o nekih specifičnih oblikah življa v Tržaškem zalivu. Vse razlike v slanosti so lahko omejene izključno na točko izpuščanja slanice v vodo. Pa sem lepo rekel, da bi v solinah bili hvaležni za takšen dotok slanice, saj bi proizvodnjo soli postoterili.

[MarijanMacek]
> [najobj]

> ... OK, mogoče sem si privoščil malo preveč "pesniške" svobode, sploh pa ne bi rad bil preveč pameten, ampak če je Tržaški zaliv za skoraj 10% bolj "sladek" kot južni Jadran, to ni od včeraj in je temu - 10% sploh ni malo - prilagojena flora in favna, ki se vsaj v bližini odtoka slanice v morje - ne moreš vse slanice matematično enakomerno porazdeliti po celem volumnu Tržaškega zaliva - ob šoku zaradi še večje razlike(!) v slanosti vode verjetno ne bi počutila glih dobro in bi se po moji laični presoji - kam bi poleg vsega ostalega na nekaj metrih obale to čudo sploh stlačil - težko vedno znova prilagajala na (sezonsko) vklapljanje in izklapljanje mašinerije za razsoljevanje ... no, ampak kot sem rekel, nisem stručko in zadevo ocenjujem bolj "čez palec", vsekakor pa mi je malo nenavadno, da se na najbolj ugodno reševanje problema z razsoljevanjem morske vode v Tržaškem zalivu ni spomnil noben stručko - kako je v sosednjem bistveno večjem Trstu - ker (sezonsko) pomanjkanje pitne vode v teh krajih tudi ni od včeraj ...

Se bojim, da si 3 dni nazaj gledal ene "zelene strokovnjake" ki so svarili pred prevelikim vnosom slanice v Tržaški zalaiv zaradi desalinizacije morske vode. Prtav nič se ne vnaša sol v morje, količina je enaka, samp odjem sladke vode se poveča za kakšem promil vnosa z rekami. In celotna sprememba je na oč enaka spremembam slanostzi zaradi sezonskih nihanj. Ne da bi šel računati, saj sploh nimam resursov za kaj takega odkar sem upokojencec si upam trditi da so vse spremembe zaradi oidtoka 1m^3 na s pri dotoku 1000 m^3/s zanemarljive. Letne variacije dotoka so prav verjetno mnogo večje. In ne mi nakladat o nekih specifičnih oblikah življa v Tržaškem zalivu. Vse razlike v slanosti so lahko omejene izključno na točko izpuščanja slanice v vodo. Pa sem lepo rekel, da bi v solinah bili hvaležni za takšen dotok slanice, saj bi proizvodnjo soli postoterili.

... ja, mea culpa, ker sem res gledal enega "zelenega strokovnjaka" - če se ne motim - z doktorsko titulo z Morske biološke postaje Piran, kjer na njihovi spletni strani www.nib.si/mbp/sl/ v predstavitvi piše "V okviru NIB deluje Morska biološka postaja Piran. Je edina slovenska ustanova, ki proučuje morje in spremlja njegovo kvaliteto. Raziskovalci MBP Piran so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije." ... evo, in zato res ne vem, kdo v Sloveniji bolje pozna floro in favno v teh naših nekaj litrih morja in zakaj jim jaz laik ne bi verjel, sploh če se mi zdijo njihove obrazložitve logične ... no, ampak če pozabim na morske biologe, ki očitno nimajo pojma, je vsaka razprava o preskrbi Obale s pitno vodo z razsoljevanjem morske vode - kdo v Evropi to sploh uporablja - že zaradi prostorske omejenosti totalna glupost, še bolj pa je glupost zaradi noro velikih stroškov, o katerih je tukaj zgoraj pisal Endimion ...

Našel še tole:

dr. Mitja RISMAL
REŠITEV SLOVENSKE ISTRE IN ZALEDNEGA KRASA Z VODO IZ BRESTOVICE ?
mvd20.com/LETO2011/R13.pdf

In izraelski pristop:
How Israel Created a Water Surplus that Changed the Nation
23 minut: youtu.be/KYhZwcwtN4k

jebenti, kako to misliš? da bom s plastenkami avto pral?

minister (=vlada) si bo vzel čas za reševanje žeje ne obali do 19.7....
seveda, prej se mora spopati z veliko krizo za nacionalno varnost na RTV...

[MarijanMacek]
Se bojim, da si 3 dni nazaj gledal ene "zelene strokovnjake" ki so svarili pred prevelikim vnosom slanice v Tržaški zalaiv zaradi desalinizacije morske vode. Prtav nič se ne vnaša sol v morje, količina je enaka, samp odjem sladke vode se poveča za kakšem promil vnosa z rekami. In celotna sprememba je na oč enaka spremembam slanostzi zaradi sezonskih nihanj. Ne da bi šel računati, saj sploh nimam resursov za kaj takega odkar sem upokojencec si upam trditi da so vse spremembe zaradi oidtoka 1m^3 na s pri dotoku 1000 m^3/s zanemarljive. Letne variacije dotoka so prav verjetno mnogo večje. In ne mi nakladat o nekih specifičnih oblikah življa v Tržaškem zalivu. Vse razlike v slanosti so lahko omejene izključno na točko izpuščanja slanice v vodo. Pa sem lepo rekel, da bi v solinah bili hvaležni za takšen dotok slanice, saj bi proizvodnjo soli postoterili.

Pa dobro človek, a se ti sploh zavedaš o čem govoriš no? Kaj boš postoteril no.

www.delo.si/novice/s...kolicinah/

Izvoliš še nekaj malega hidrografije Tržaškega zaliva:
beta.webis.si/hidrog...43c49-eed7

Vse večje reke (Soča, Piava,..) pritečejo v Tržaški zaliv na italijanski strani. In lepo ob italijanski obali zaradi narave tokov "redčijo" morje. Ne vplivajo pa na mikroklimo morja v Slovenski Istri. In tokovi v Slovenskem delu Tržaškega zaliva, ki je precej "Zaprt" so jako slabi, napram denimo vzhodnem delu Sredozemskega morja (Izrael..)

Piranska Sol je Geografsko zaščitena roba. In se jo mora pridobivat po nekem določenem "receptu". Ne sme it preko kurca. Tako kot ne moreš pakirat mešano mleto v črevo, in to prodat kot Kranjsko klobaso. Ne gre.

Izvoli:
www.soline.si/solina...nska-sol-2
www.soline.si/solina...solni-cvet

Ti bi šel vse to zjebat, ker je v tej državi problem povlečt kurčevih 30km cevi, in 2 zadrževalnika? Jah kurc pa tak živleje.