[alek14]
>Kdo je pametnejši – Hojs ali Musk?

Hojs. Brez najmanjše sence dvoma. Musk ni posebno pameten. Musk je eksplorator, za kar ni potrebna pamet temveč predrznost in ogromen overconfidence. To pomeni, da Musk leži visoko na lestvici Dunning-Krugerjevcev.
Podoben inovator je bil Nikola Tesla. Tudi Tesla ni posebej rad polušal v šoli in za tiste čase ni bil prav nič bolj izobražen od slabo izobraženega današnjega inženirja. Ne pozabimo, da so takrat že razumeli kvantno mehaniko in splošno relativnost iz katerih se je Tesla norčeval, ker jih ni mogel razumeti.

To ne pomeni, da Musk ni genialen, to je - samo pameten ni.
Svet bi bil boljši, če bi bil kak Musk več. Eksploratorjev nam manjka.

Pametni ljudje so eksploitatorji - imajo znanje in ga znajo uporabiti tako ali pa drugače. Pa si mislite svoje.

Morda vse to drži ampak Hojs je kronani osel. Živi na najin račun in parazitira.

Če je Hojs kronani osel, potem jih je še na tisoče drugih služabnikov božanskega vodje.

Da so brezhrbtenični služabniki brez dovoljšnje kritične distance do svojega šefa... to lahko na glas ponavljam v nedogled.

Da pa so kronani osli... no, to je že žaljivka in ne ustreza resnici. Pamet se tudi presoja, koliko si upogljiv aka (tuzemnemu, samooklicanemu) gospodarju; pamet je 70% povezana s hrbtenico.

Vsak je zmotljiv, tudi JJ... in njegovi volilci mu ne bi smeli oprostiti neumnosti. Ampak tako je kot pri Trumpu. Ko politična orientacija postane vera, je problem.

Problem je tudi za nas ostale državljane, ki razmišljamo s svojo glavo, in le stežka (večina državljanov sploh ne) najdemo kako osebo, ki jo je za podpreti za politično funkcijo.

To je ta problem dandanes: Da operativno netalentirani vodijo državo, najsi bodo na desnici ali levici.

JJ je policaj, vojak, dvojni agent, zna biti organiziran tip, želi imeti 100% kontrolo, vendar je 2 svetlobni leti daleč od tega, da bi bil en Drnovšek... ki ga je, btw, pogruntal v 15 minutah.
(Pa tudi Drnovšek je imel svoje slabosti in je bil še zmeraj nekaj oddaljen od tipa premiera, ki bi si ga vsak pameten želel. Ampak bil je najboljši doslej od vseh dosedanjih PM.)

Kaže, da bo bitcoin, navaden, facebookov ali muskov spremenil vse, tudi uničil banke. Zakaj bi imeli denar na bankah in plačali ležarine, če lahko imamo bitcoine? Zakaj bi imeli denar v nepremičninah in plačali nepremičninske davke, če lahko imamo bitcoine? Sicer, svetovna ekonomija še vedno živi na tradicijah neoklasične in kejnezijanske ekonomske analize, ki je v kolektivni zavesti ekonomistov in bo za spremembo npr. slovenskih ekonomistov v bitcoinske ekonomiste potrebna cela generacija.

[rx170]
> [alek14]
> >Kdo je pametnejši – Hojs ali Musk?
>
> Hojs. Brez najmanjše sence dvoma. Musk ni posebno pameten. Musk je eksplorator, za kar ni potrebna pamet temveč predrznost in ogromen overconfidence. To pomeni, da Musk leži visoko na lestvici Dunning-Krugerjevcev.
> Podoben inovator je bil Nikola Tesla. Tudi Tesla ni posebej rad polušal v šoli in za tiste čase ni bil prav nič bolj izobražen od slabo izobraženega današnjega inženirja. Ne pozabimo, da so takrat že razumeli kvantno mehaniko in splošno relativnost iz katerih se je Tesla norčeval, ker jih ni mogel razumeti.
>
> To ne pomeni, da Musk ni genialen, to je - samo pameten ni.
> Svet bi bil boljši, če bi bil kak Musk več. Eksploratorjev nam manjka.
>
> Pametni ljudje so eksploitatorji - imajo znanje in ga znajo uporabiti tako ali pa drugače. Pa si mislite svoje.

Morda vse to drži ampak Hojs je kronani osel. Živi na najin račun in parazitira.

Živimo v državi tesl in Hojs je prvovrstno in nepogrešljivo TESLO!!
#samdajejansa!!!

Bravo Simona!
Pokazala si, da razumeš več in vidiš malo dalje, lepo.

"Zdaj bo državam in materialnim politikom »ukradel« še denar, valuto, nadzor nad denarjem, cenami, bankami in tako naprej. Na koncu jim bodo ukradli državo.
"Denarne oblasti in nadzorni organi vztrajajo pri logiki tretje faze in trdijo, da digitalni, kriptirani denar oziroma kriptovalute, kot so bitcoini, niso aktualne in nimajo prihodnosti"

Ko ekonomisti: Masten in Pahor in direktor NLB tvezijo in prodajajo neutemeljene poglede, si ti videla korak naprej. Tukaj sem že nekajkrat zapisal, da gre pri vsem skupaj za nekaj več kot rast Bitcoina. Gre za denarno območje (kot ima evro svoje denarno območje, saj tudi evro ni denar zgolj enega suverena ampak ga izdaja ECB in ne suveren)
Denarno območje je veliko že okoli 1500 milijard in ima po naših ažurnih analizah na današnji dan okoli 45 milijard $ "deviznih rezerv" - stable coini, ki imajo na bankah koleteral v dolarjih ali evrih.
Skratka oblikuje se naddržavna svetovna ekonomija, zaenkrat za pretežno softverske in finančne produkte. Obseg tega več ni zanemarljiv, saj je velik že okoli 200 milijard $, torej nekako za 3 slovenske BDP. Ker se mu pridružujejo vedno novi, se bo letos po moje vsaj podvojil.
To pa je že tako veliko, da želijo tudi drugi trgovati s tem okoljem (kot da bi prodajali ali kupovali na češkem, do konca leta bo to že primeljivo z Avstrijo)
Tako kot je bilo nekoč z mastercardom mogoče plačati v šilingih, je sedaj mogoče tudi v Bitcoinih.
Večina sedanjih ekonomistov tega sploh ne vidi.

[FIN-311684]
Kaže, da bo bitcoin, navaden, facebookov ali muskov spremenil vse, tudi uničil banke. Zakaj bi imeli denar na bankah in plačali ležarine, če lahko imamo bitcoine? Zakaj bi imeli denar v nepremičninah in plačali nepremičninske davke, če lahko imamo bitcoine? Sicer, svetovna ekonomija še vedno živi na tradicijah neoklasične in kejnezijanske ekonomske analize, ki je v kolektivni zavesti ekonomistov in bo za spremembo npr. slovenskih ekonomistov v bitcoinske ekonomiste potrebna cela generacija.

Ko bo (verjetno) enkrat bitcoin mrknil in bo vreden natanko nič boste nekateri šele sprevideleli razliko med bitcoinom in zlatom, nepremičninami... Te, oprijemljive stvari ne bodo nikoli mrknile, ne v vojni, ne v internet mrku,.. Upajmo da tega ne pride, lahko pa.

[rename]
Ni Musk kupil bitcoinov, ampak Tesla.

Tako je. S tujim ku...m je lahko po koprivah. Musk je definitivno velik disruptor in ves svet je postal za njega kickstarter kjer dobi praktično lahko neomejeno denarja in ga lahko pametno in neumno troši.

[rename]

Nic ni vecnega....ob eni hujsi "depopulaciji", bo tudi nepremicnin prevec, posledicno to pomeni cene obcutno dol....
Pa tudi zlata ne mores jesti :-P

Seveda cene nepremičnin (zemlje) in zlata nihajo, ne bodo pa nikoli O. Zlato ima dokaj veliko vrednost že tisočletja.
Bitcoin pa bo enkrat 0, samo nihče ne ve kdaj. Vsekakor pa bomo imeli digitalni denar, ne bo pa to bitcoin, ampak nejak za čemer bo nekdo stal. Če rudarji ugasnejo mašine in gre bitcoin na 0, se nimaš komu žaliti..

Kdo je pametnejši – Hojs ali Musk? Evo, dokaz, da živimo v državi tesel!

[ty]

> [rename]
>
> Nic ni vecnega....ob eni hujsi "depopulaciji", bo tudi nepremicnin prevec, posledicno to pomeni cene obcutno dol....
> Pa tudi zlata ne mores jesti :-P

Seveda cene nepremičnin (zemlje) in zlata nihajo, ne bodo pa nikoli O. Zlato ima dokaj veliko vrednost že tisočletja.
Bitcoin pa bo enkrat 0, samo nihče ne ve kdaj. Vsekakor pa bomo imeli digitalni denar, ne bo pa to bitcoin, ampak nejak za čemer bo nekdo stal. Če rudarji ugasnejo mašine in gre bitcoin na 0, se nimaš komu žaliti..

Seveda tudi BTC ne bo nič! Odvisno od velikosti in zagrizenosti vernikov in še koga.... denar je denar, digitalni, analogni, fizični, knjiženi,.... čisto vseeno, kakšen! Važno je KDO in Kaj za njem stoji in ga upravlja! Je pa vse to tudi zakonsko predpisano, po posameznih državah, kaj je in je lahko zakonito plačilno sredstvo! Tukaj zadeva malce uhaja iz rok, ket gre za svetovni fenomen in tudi posamezne velesile zadeve ne morejo obvladati.... Tako, da so kalne vode svetovne, .... je pa to veliko bolj PSIHOLOGIJA kot karkoli drugega! Tako da, .... ne kaže ravno, da bo psihopatov zmanjkako. Nasptotno, vedno več jih bo! :(

[FrRoSt]

Seveda tudi BTC ne bo nič!.............

O tem nisem prepričan. Ko bodo enkrat vse narudarili, blockchain na katerem bazira, lahko tudi mrkne. In nikome ništa, razen vernikom...

Bitcoin ne bo mrknil, na neki točki se bo stabiliziral in bo postal t.i. obvladano vzvodje. Ljudje, ki bodo kupovali, ko bo cena previsoka, bodo nekaj izgube naredili, sicer pa predvidevam, da bo bitcoin pač digitalno zlato z letno appr. 2% rastjo. Kot zlato danes.

Še prej ga morajo lords of anything prevzeti v roke 51%.

Tesla je tle, da utrdi zgodbo, ki se bo iztekla v normalo... kje pa bo stabilizirana vrednost, pa ne vem. In ker ne vem, ne kupujem bitcoina, ki ima za malega posameznika status visoko špekulativne in hitrobratne naložbe - kot finančni izvedeni instrumenti.

Ko bodo tudi davkarije posegle vmes, se bo vsa situacija z bitcoinom umirila in se spravila v predvidljive tirnice, ki ne bodo divjale 200% gor in 90% dol.

Za sedaj je to divji zahod, lords of anything pa bodo določili na koncu ceno. Morda bo 50.000 dolarjev, morda 100.000 dolarjev, morda 30.000 dolarjev... pod to pa dolgoročno ne bo šla, po moje. Amapak, kot rečeno, gre za nekaj, kar ima svoj bodoči namen: vzvodje.

[ty]
> [rename]
>
> Nic ni vecnega....ob eni hujsi "depopulaciji", bo tudi nepremicnin prevec, posledicno to pomeni cene obcutno dol....
> Pa tudi zlata ne mores jesti :-P

Seveda cene nepremičnin (zemlje) in zlata nihajo, ne bodo pa nikoli O. Zlato ima dokaj veliko vrednost že tisočletja.
Bitcoin pa bo enkrat 0, samo nihče ne ve kdaj. Vsekakor pa bomo imeli digitalni denar, ne bo pa to bitcoin, ampak nejak za čemer bo nekdo stal. Če rudarji ugasnejo mašine in gre bitcoin na 0, se nimaš komu žaliti..

Monetarne zadeve imaš popolnoma pomešane v glavi.
Kdo pa stoji za evrom. ECB, ki ga izdaja.
Podporo pa mu daje evroobmočje, torej BDP ustvarjen v enem letu v evroobmočju.
Nihče direktno ne stoji, le države evro območja so v svoje zakone zapisale, da je zakonito plačilno sredstvo v teh državah, torej ga morajo podjetja v teh državah sprejeti za plačilo blaga in storitev.
V teh istih državah evro območja lahko brez večjih težav plačaš tudi z dolarjem, za katerim stoji ustvarjeni BDP v ZDA.
Na češkem lahko plačaš v Kronah, za njo stoji češki BDP in je zakonito plačilno sredstvo, ampak lahko plačaš tudi v € ali $.

Sedaj imaš območje Bitcoina, ki se razteza čez različne fizične države. Za njim stoji produkcija blockchain projektov in ta produkcija hitreje narašča kot katerikoli BDP v državah.
Res je, da si ta produkt štejejo tudi države.
Toda dejansko je univerzalen, saj praviloma rabiš rabiš Bitcoin, da kupiš neke žetoni in z njimi plačaš storitve. (bitcoin domaminanca okoli 60% je podobna, kot je dolarska v mednarodnem plačilnem prometu)

[1011Arist]
> [ty]
> > [rename]
> >
> > Nic ni vecnega....ob eni hujsi "depopulaciji", bo tudi nepremicnin prevec, posledicno to pomeni cene obcutno dol....
> > Pa tudi zlata ne mores jesti :-P
>
> Seveda cene nepremičnin (zemlje) in zlata nihajo, ne bodo pa nikoli O. Zlato ima dokaj veliko vrednost že tisočletja.
> Bitcoin pa bo enkrat 0, samo nihče ne ve kdaj. Vsekakor pa bomo imeli digitalni denar, ne bo pa to bitcoin, ampak nejak za čemer bo nekdo stal. Če rudarji ugasnejo mašine in gre bitcoin na 0, se nimaš komu žaliti..

Monetarne zadeve imaš popolnoma pomešane v glavi.
Kdo pa stoji za evrom. ECB, ki ga izdaja.
Podporo pa mu daje evroobmočje, torej BDP ustvarjen v enem letu v evroobmočju.
Nihče direktno ne stoji, le države evro območja so v svoje zakone zapisale, da je zakonito plačilno sredstvo v teh državah, torej ga morajo podjetja v teh državah sprejeti za plačilo blaga in storitev.
V teh istih državah evro območja lahko brez večjih težav plačaš tudi z dolarjem, za katerim stoji ustvarjeni BDP v ZDA.
Na češkem lahko plačaš v Kronah, za njo stoji češki BDP in je zakonito plačilno sredstvo, ampak lahko plačaš tudi v € ali $.

Sedaj imaš območje Bitcoina, ki se razteza čez različne fizične države. Za njim stoji produkcija blockchain projektov in ta produkcija hitreje narašča kot katerikoli BDP v državah.
Res je, da si ta produkt štejejo tudi države.
Toda dejansko je univerzalen, saj praviloma rabiš rabiš Bitcoin, da kupiš neke žetoni in z njimi plačaš storitve. (bitcoin domaminanca okoli 60% je podobna, kot je dolarska v mednarodnem plačilnem prometu)

Če ima kdo pomešane monetarne zadeve, si to ti.
Kot prvo, jaz nisem govoril o trajnosti fiat valut, ampak o zlatu in nepremičninah. Ti si premaknil tarčo. Sicer pa tudi v dolar precej dobro lahko zaupaš. Za njim so že dolga stoletja, katerih bitcoin ne bo dokačal.

Kot drugo pa za bitcoin praviš da za njim stoji 'produkcija blockchain projetkov'. Večje nebuloze še nisem slišal. Kaj pa je 'produkcija blockchain projetkov'? Bitcon temeji na samo enem, njegovem blockchainu! Za katerega pravim da dokaj lahko mrkne...

[rename]
> [ty]
> > [FrRoSt]
>
> >
> > Seveda tudi BTC ne bo nič!.............
>
> O tem nisem prepričan. Ko bodo enkrat vse narudarili, blockchain na katerem bazira, lahko tudi mrkne. In nikome ništa, razen vernikom...

Distribuirana veriga zelo tezko mrkne....razen seveda, ce mrkne internet.
Mrkne pa komot EUR, ce mrkne EMU, oz. EU.

Se popolnoma strinjam. Ne more pa mrknit zlato in moja parcela, s tem sem debato zaćel. Razlika je torej v tem, ali lahko mrkne ali lahko samo izgubi nekaj vrednosti.

[alek14]
>Kdo je pametnejši – Hojs ali Musk?

Hojs. Brez najmanjše sence dvoma. Musk ni posebno pameten. Musk je eksplorator, za kar ni potrebna pamet temveč predrznost in ogromen overconfidence. To pomeni, da Musk leži visoko na lestvici Dunning-Krugerjevcev.
Podoben inovator je bil Nikola Tesla. Tudi Tesla ni posebej rad polušal v šoli in za tiste čase ni bil prav nič bolj izobražen od slabo izobraženega današnjega inženirja. Ne pozabimo, da so takrat že razumeli kvantno mehaniko in splošno relativnost iz katerih se je Tesla norčeval, ker jih ni mogel razumeti.

Pišeš o stvareh, o katerih nimaš kaj dosti vedenja. Za časa Teslinega življenja, so le nekateri razumeli kvantno mehaniko, mnogi jo pa še danes ne razumejo, več o problemih razumevanja kvantne mehanike si preberi v kvarkadabra.net/2000...-mehanika/ saj dvomim da jo ti razumeš.
Nikola Tesla je bil rojen 1856 leta. Kvanta mehanika je bila utemeljena 1927, torej je imel 71 let. Bila je tako nova teorija, de je večina starejših fizikov ni odobravala. Tudi Einstein je ni razumel, pa je ob rojstvu kvantne mehanike imel komaj 48 let. In bil je fizik, Tesla pa le "elektro inženir". Tesla je bil za takratne čase dobro izobražen, na graški politehniki je vneto študiral, saj so iz šole kontaktirali očeta, da naj malce popusti pri že nezdravi študijski vnemi. Res pa je, da je imel neobičajen način podajanja rezultatov, brez tehničnih risb dike vzorno šolanih inženirjev in brez formul, ki pogosto zakrivajo nerazumevanje stvari. Skratka bil je nekonvencionalen, čudaški, karkoli kdor hoče, in če neki alek-14 pravi, da Tesla ni bil dobro izobražen in da Musk leži visoko na lestvici Dunning-Krugerjevcev, pove to še največ ka o njem samem.

To ne pomeni, da Musk ni genialen, to je - samo pameten ni.
Svet bi bil boljši, če bi bil kak Musk več. Eksploratorjev nam manjka.

Pametni ljudje so eksploitatorji - imajo znanje in ga znajo uporabiti tako ali pa drugače. Pa si mislite svoje.

Se bojim, da ni tako preprosto, res je en Edison "izumil" kopico stvari, ustvaril firmo, a končno je za kaj več potreboval ljudi, ki so imeli znanje in ideje. Eden od takih je bil tudi Tesla, njegovo pravo nasprotje. Recimo, da je Edison le spretno izrabil vire, ki jih je imel na voljo! (če seveda smemo tako sploh reči)

[rename]
> >
> > Distribuirana veriga zelo tezko mrkne....razen seveda, ce mrkne internet.
> > Mrkne pa komot EUR, ce mrkne EMU, oz. EU.
>
> Se popolnoma strinjam. Ne more pa mrknit zlato in moja parcela, s tem sem debato zaćel. Razlika je torej v tem, ali lahko mrkne ali lahko samo izgubi nekaj vrednosti.

Tudi tvoje zlato in parcela komot mrkne.
Spomni se Kordisa in njegovih vzornikov.
Da se razumeva: tudi jaz nacrtujem izhod iz crypta v klasiko (gozdovi, zlato)

Filozofsko gledano je res vse minljivo.
Jaz nisem bil globoko v kriptu, sedaj sem pa samo ša za zaćimbo. Mogoče izstop prezgodaj, ampak poskušam krotiti pohlep.

[alek14]
> [MarijanMacek]

Kvantno mehaniko sem začel študirati pri 18-tih in sem prišel do konca Standardnega modela.

Vsaka ti čast, pri 18 letih je povprečen Slovenc v 3. letniku srednje šole, no jaz sem bil v 4. zaradi predčasnega vpisa zaradi koledarja. Študenti se v prvem letniku uče klasično fiziko, mi smo se s kvantno zares srečali v 3. letniku, ko smo imeli 21-22 let. Vsaka ti čast, me prav zanima kaj si se takrat naučil, saj še matematike nisi poznal. Sedaj pa še samo povej, da si pri 18 že znal reševati parcialne diferencialne enačbe.

Posebna poglavja: solid-state prenos toplote in naboja in kvantna statistična mehanika.

Moram priznat, da sem šel pogledat fiziko trdne snovi, poglavje o prenosu toplote (in elektrike) in nikjer nismo natepavali kvantne statistične mehanike, oziroma se nam je to zdelo povsem samorazumljivo, smo se pač zadovoljili z različnimi porazdelitvami fononov in brez velikih onegavljen razložili tri omejevalne procesw v mehanizmu prevajanja toplote v trdni snovi, sipanje fofon-fonon, fonon-defekt, fonon-kristalna meja. In tvoj primer v ko-polimerih sodi v fonon-defekt mehanizem. In neverjetno, prav nikjer se nismo sklicevali kaj dosti na kvantno statistično mehaniko. Sklicevanje na visoke teorije smo stalno jemali kot diko nekompetentnih ljudi.

Največji osebni tehnični dosežek: pri polimerih, kjer se želi imeti izrazito nizko toplotno prevodnost sem odkril, da imajo skrbno izbrani ko-polimeri lahko tudi za 50% znižani prenos toplote s fononi. Normalno polimeri prevajajo toploto vzdolž polimerne verige relativno neovirano (če ta ne bi tako zelo zavijala, bi imeli polimeri precej višjo prevodnost). Če pa je kopolimer, se na mestih, kjer je manjava polimera, fononi dodatno sipajo in imajo lahko 50% krajšo prosto pot. Tehnika se uporablja v nekaterih industrijskih elastomerih, ki morajo biti čim boljši izolatorji toplote.

Verjetno se čudiš, da še nisi dobil Nobelove nagrade. Sam sem bežno pobrskal po literaturi, pa tvojih vele dosežkov nisem našel na prvo žogo, lahko namigneš, kje in kdaj so bili publicirani?

Za primerjavo: Topiča peljem gladko scat. Sva se enkrat malo potipala, pa mu je pri črpalnih kvantnih napravah zmanjakalo tal pod nogami. :)

Če ti je Marko Topič referenca za kvantno mehaniko se bojim da je bolj slaba, pa imam o njem dobro mnenje. Je elktričar, sam sem bil v službi na EF 27 let in ne verjamem, da je kaj dosti ljudi na EF, ki bi bili strokovnjaki za kvantno mehaniko. Čudno, da nisi pobaral kakšnega fizika, ki se s tem ukvarja v bližnji bajti.

>Za časa Teslinega življenja, so le nekateri razumeli kvantno mehaniko, mnogi jo pa še danes ne razumejo, več o problemih razumevanja kvantne mehanike si preberi v kvarkadabra.net/2000...-mehanika/ saj dvomim da jo ti razumeš.

OK tu se lahko greva, da kvantne mehanike pravzaprav res nihče ne razume - ker je v celoti empirična in njenega ozadja (kaj jo dela tako kot je) ne poznamo.

O empiričnosti bi se dlao razpravljati, začetki so bili globoko teoretični in nedostopni povprečnemu umu.

Tule se odpira novo poglavje na področju QM:
www.youtube.com/watc...5HyMNNSGqQ

Odpira se možnost, da bodo kvantni preskoki postali predvidljivi - kar morda pomeni konec temeljne naključnosti in Kopenhagenske interpretacije QM. Zanimivo ne?

Če mi nekdo citira YouTube za referenco, se obrnem vstran! So pa nedvomno neke nove ideje. Sam tega ne spremljam, sem v istih letih kot Tesla, ko je bila uvedena kvantna mehanika. Mogoče bo moj ta mal dobil naslednji posel na medliranju kvantnih..... Držim pesti!

To, da ne veš kaj dosti o Tesli pač ni moj problem. Jaz sem šel brat originalna Teslina besedila. Daj kdaj še ti, boš dobil realnejšo sliko.

Berem kar me zanima in kar lahko razumem. Zame je Tesla dovolj naredil v mladih letih, pozneje se mu je pa psihično zdravje slabšalo.

Za študij behavioralistične psihologije sem si vzel 4 leta - pa ti?

Psihologijo sem preskočil že v gimnaziji, me ni nikoli zanimalo. Ti si pa nedvomno fenomen, po študiju kvantne mehanike si nato študiral naslednja 4 leta behavioristično psihologijo. Sedaj si najbolje izobražen mikrobiolog in epidemiolog v Sloveniji (ali vsaj na forumu?). Vsaka ti čast, ni čuda, da te ljudje na tem forumu občudujejo, ker imaš odgovor na vsak problem.

[rename]
Od oka je za vsakega zemljana na voljo 0,3 BTC.
Ali je to dovolj za svetovni, decentralizirani monetarni sistem pa ne vem, ker so mi stevilke usle iz glave, guglat se mi pa ne da.
Po obcutku bi rekel, da pri tecaju 50k$ to se ne zadosca.
Pri 1M pa najbrz ze ;-)

Bo treba ponoviti osnovnosolsko matematiko...

[alek14]
> [MarijanMacek]
> > [alek14]
> > > [MarijanMacek]
> >
> > Kvantno mehaniko sem začel študirati pri 18-tih in sem prišel do konca Standardnega modela.
>
> Vsaka ti čast, pri 18 letih je povprečen Slovenc v 3. letniku srednje šole, no jaz sem bil v 4. zaradi predčasnega vpisa zaradi koledarja. Študenti se v prvem letniku uče klasično fiziko, mi smo se s kvantno zares srečali v 3. letniku, ko smo imeli 21-22 let. Vsaka ti čast, me prav zanima kaj si se takrat naučil, saj še matematike nisi poznal. Sedaj pa še samo povej, da si pri 18 že znal reševati parcialne diferencialne enačbe.

Začel sem z 2,3,4 delom Strnadove Fizike in Žumerjevo Toploto. Pri vojakih (JNA) sem imel obilo časa. Z matematiko je bilo kot praviš, treba se je bilo vračat nazaj.

Glej, jaz sem študiral fiziko, in v fiziki 1 (Strnad mi je predaval, in pisal skripto predhodnico učbenika, in se spomnim njegove ure, ko je fizikom rekel, 15 vas bo naredilo izpit od 45 vpisanih, samo dobri srednješolci, kemiki so tudi poslušali a so imeli vaje na nižjem nivoju), sam sem bil 16 in me ni mogel vreči, in se mi je kasneje na enem absolventskem večeru opravičeval, da je pač bila taka politika, oziroma prostorska omejitev.
Potem smo pa imeli fiziko 2 (izključno za fizike), spet je predaval po naključju Strnad in tam smo bolj malo povohali kvantno mehaniko, nekaj malega mogoče.

Samo mimogrede, mogoče smo pa prič povohali KM že v gimnaziji, Bohrov model H atoma, ki ga je možak rešil s kosmato predpostavko o kvantizirani energiji, torej lahko rečem, da sem sam še pred 18 letom študiral KM.?
Kje si ti nabral 4 knjige Strnada mi ni jasno. Žumer je bil asistent za toploto pri Kuščerju, kasneje je predaval sinu in tudi v statistični mehaniki nismo pretiravali z omembo kbvantne mehanike, smo pa marsikaj bolje razumeli, tudi zakaj lahko Sava teče navzgor in zakaj se to ne zgodi. V kvantno mehaniko smo se zares poglobili v posebnem predmetu in jo mimogrede uporabljali v Fiziki trdne snovi na dodiplomski in kasneje na magisterskem študijo (ne zamenjati z današnjim!). In prav nikoli nismo vehementno otepali o kvantni mehaniki, pa smo znali marsikaj razložiti in tudi izračunati. Kot si rekel, da si se je učil iz Stranda 1-4 ti prav rad verjamem, samo v prvem zapisu si omenjal en D-K sindrom, glede na obsežen študij psihologije bi lahko vedel, da je to podzavesten refleks, Freud bi te bil vesel..

> > Tule se odpira novo poglavje na področju QM:
> > www.youtube.com/watc...5HyMNNSGqQ
> >
> > Odpira se možnost, da bodo kvantni preskoki postali predvidljivi - kar morda pomeni konec temeljne naključnosti in Kopenhagenske interpretacije QM. Zanimivo ne?
>
> Če mi nekdo citira YouTube za referenco, se obrnem vstran! So pa nedvomno neke nove ideje. Sam tega ne spremljam, sem v istih letih kot Tesla, ko je bila uvedena kvantna mehanika. Mogoče bo moj ta mal dobil naslednji posel na medliranju kvantnih..... Držim pesti!

Tale Avstralec je prof. teoretične fizike in prijatelj od Neil deGrasse Tysona. Včasih razlaga znane zadeve, včasih razloži pomembne nove objave. Sem prestar, da bi

Tale objava (zgoraj sem jo linkal):
www.ocf.berkeley.edu...ollins.pdf

je bila za znanost kognicije kot teorija poenotenja kvatne in splošne relativnosti.
Avtorji so prvič pokazali, da so človekovi možgani evolucijski računalnik. Od tu so se odprla vrata razlaganju delovanja človekovega uma s pomočjo že pridobljenih znanj

S tem je kognicija začela konvergirati z znanostjo AI in ti dve z znanostjo psihologije in antropološke psihologije.

Če bodo kvantni preskoki postali predvidljivi, potem to ne bo več KM, ki trdi, da lahko veš samo kraj, ali pa samo gibalno količino, oziroma je produkt dy.dp=h/2pi (velja za 50% vrednost). Brez tega ni kvantne mehanike, ki je razložila vrstva stvari v ostalih vejah fizike in bognedaj kemije. Bomo pač imeli novo boljšo teoriji. Mladina se bo pač učila nekaj novega, rezulati dosedanj bodo pa ostali.

Še vedno pa nisi povedal, kje so objavljeni tvoji cenjeni rezultati na zmnajševanju toplotne prevodnosti ko-polimerov. kar sem našel, so se vsi trudili povečati prevodnost...

Ob priliki, ko bom na FE bom pa poiskal kolega Topiča in ga malce pobaral o vajini debati, se strinjaš, da lahko javnosti predstavim njegovo vodenje vajine debate o kvantnih črpalkah.

Sem pa ravnokar našel eno poročilo o

Kvantno izboljšan absorbcisjki hladilnik, slv.bioconus.com/qua...ors-404384

Ni kaj, prav lepo nakladanje....

[alek14]
>Kdo je pametnejši – Hojs ali Musk?

Hojs. Brez najmanjše sence dvoma. Musk ni posebno pameten. Musk je eksplorator, za kar ni potrebna pamet temveč predrznost in ogromen overconfidence. To pomeni, da Musk leži visoko na lestvici Dunning-Krugerjevcev.
Podoben inovator je bil Nikola Tesla. Tudi Tesla ni posebej rad polušal v šoli in za tiste čase ni bil prav nič bolj izobražen od slabo izobraženega današnjega inženirja. Ne pozabimo, da so takrat že razumeli kvantno mehaniko in splošno relativnost iz katerih se je Tesla norčeval, ker jih ni mogel razumeti.

To ne pomeni, da Musk ni genialen, to je - samo pameten ni.
Svet bi bil boljši, če bi bil kak Musk več. Eksploratorjev nam manjka.

Pametni ljudje so eksploitatorji - imajo znanje in ga znajo uporabiti tako ali pa drugače. Pa si mislite svoje.

... čuj, ker si očitno tudi ti eksploitator, pusti zdaj Teslo in kvantno mehaniko na totem forumu in idi raje na Gospodarsko razstavišče poslušat kašljanje učiteljev in akustično prepoznavat okužene forum.finance.si/?m=...013&single , da učitelji jutri v šolah ne bodo širili korone, ker tisti Majbertovi testi od Janšatovega podmladka so preveč nezanesljivi in delajo zmedo, če pa pomisliš na ceno testiranja www.kclj.si/index.ph...e_covid_19 , pa boš samo s svojimi ušesi lahko zaslužil milijone, sploh ker bodo testi - Janšatovi svetovalci morajo zaslužit, jebiga - počasi nujni tudi za premikanje po lastnem stanovanju ...

[rename]
> [0522MANTE]
> > [rename]
> > Od oka je za vsakega zemljana na voljo 0,3 BTC.
> > Ali je to dovolj za svetovni, decentralizirani monetarni sistem pa ne vem, ker so mi stevilke usle iz glave, guglat se mi pa ne da.
> > Po obcutku bi rekel, da pri tecaju 50k$ to se ne zadosca.
> > Pri 1M pa najbrz ze ;-)
>
> Bo treba ponoviti osnovnosolsko matematiko...

Uh, my bad... sem na pamet računal, pozabil pa, kako sem navdušencem nad novim svetovnim denarjem dokazoval, da je 21M kovancev absolutno premalo :-/
Odgovor je bil, da bo EM pač satoshi in ne BTC.

Torej: 1 zemljan = 0,003 BTC, kar pri tečaju 1 miljon$ pomeni borih 3000$ na glavo.
(pa zanemarimo dejstvo, da je veliko kojnov izgubljenih)
Če pa bo tečaj 1 satoshi = 1 dolar, pa to že ni več tako slabo, a ne? :-P

Morda veš koliko znaša danes svetovno premoženje/glavo?
Si bom kar sam odgovoril: povprečen odrasli zemljan je imel oktobra 2019: 70.850 dolarjev.
www.dnevnik.si/tag/S...%C5%BEenje

Torej 1 satoshi = 0,25 dolarja ... bomo še HODLali ;-)

Hvala, ker si opazil.

Ja, tvojih 0,3 BTC za eno teslo X bo kar pravo menjalno razmerje za ta konec leta ;).

[]
Bitcoin ne bo mrknil, na neki točki se bo stabiliziral in bo postal t.i. obvladano vzvodje. Ljudje, ki bodo kupovali, ko bo cena previsoka, bodo nekaj izgube naredili, sicer pa predvidevam, da bo bitcoin pač digitalno zlato z letno appr. 2% rastjo. Kot zlato danes.

Še prej ga morajo lords of anything prevzeti v roke 51%.

Tesla je tle, da utrdi zgodbo, ki se bo iztekla v normalo... kje pa bo stabilizirana vrednost, pa ne vem. In ker ne vem, ne kupujem bitcoina, ki ima za malega posameznika status visoko špekulativne in hitrobratne naložbe - kot finančni izvedeni instrumenti.

Ko bodo tudi davkarije posegle vmes, se bo vsa situacija z bitcoinom umirila in se spravila v predvidljive tirnice, ki ne bodo divjale 200% gor in 90% dol.

Za sedaj je to divji zahod, lords of anything pa bodo določili na koncu ceno. Morda bo 50.000 dolarjev, morda 100.000 dolarjev, morda 30.000 dolarjev... pod to pa dolgoročno ne bo šla, po moje. Amapak, kot rečeno, gre za nekaj, kar ima svoj bodoči namen: vzvodje.

Se pridužujem mnenju. In obvladljivo vzvodje postaja samo zato, ker so veliki playerji ugotovili, da lahko še tu služijo big money. Primerjati bitcoin z zlatom je zaenkrat povsem bv. Če se bo pa izkazalo, da vzvodje ni dovolj obvladljivo, ga pa bosta kapital+politika sesula v dveh potezah. Podobno kot drugje sedaj kapital narekuje tempo, vsaj dokler bitcoin ne predstavlja večjega strukturnega tveganja. Volatilnost bo pa sigurno ostala še dolgo visoka, saj fundamentov ni in jih ne more biti. Volatilnost je tudi razlog, da lahko veliki igralci več zaslužijo.

Mislim, da je tole zelo strokovno neutemeljemo razmišljanje. Ampak, ker preslabo v detjale poznam zadeve, tega ne morem argumentirano trditi.

[Zan2019]
> []

Če nekaj ne razumeš, potem še ni rečeno, da tega ni.
Fundamenti bitcoina so taki, kot pri vsakem denarju (ne tega mešat s podjetji):
devizne rezerve 46 milijard dolarjev v tem trenutku na 886 milijard kapitalizacije, ki je nekaj podobnega M1 in okoli 200 milijard "ekvivalenta BDP"
devizne rezerve ECB 71 milijard na 12300 milijard M1
Po Fisherju glavno podporo denarju daje ustvarjen BDP (ob upoštevanju hitrosti kroženja)
BDP je razred velikost M1 okoli 15000 milijard $

Skratka Bitcoinovo denarno območje ima več deviznih rezerv in manj podpore v ustvarjenem, nikakor pa ni brez fundamenta, kot ti trdiš.
V razmerjih je bolj podobno švicarskemu franku 740 milijard M1 in 1010 milijard $ deviznih rezerv, 708 milijard BDP.

Po teh primerjavah denarjev bi rekel, da ima trenutno fundament za 200 do 300 milijard $ kapitalizacije torej za ceno med 15 in 20 tisoč dolarjev.

[1011Arist]
> [Zan2019]
> > []
Volatilnost bo pa sigurno ostala še dolgo visoka, saj fundamentov ni in jih ne more biti. Volatilnost je tudi razlog, da lahko veliki igralci več zaslužijo.

Če nekaj ne razumeš, potem še ni rečeno, da tega ni.
Fundamenti bitcoina so taki, kot pri vsakem denarju (ne tega mešat s podjetji):
devizne rezerve 46 milijard dolarjev v tem trenutku na 886 milijard kapitalizacije, ki je nekaj podobnega M1 in okoli 200 milijard "ekvivalenta BDP"
devizne rezerve ECB 71 milijard na 12300 milijard M1
Po Fisherju glavno podporo denarju daje ustvarjen BDP (ob upoštevanju hitrosti kroženja)
BDP je razred velikost M1 okoli 15000 milijard $

Skratka Bitcoinovo denarno območje ima več deviznih rezerv in manj podpore v ustvarjenem, nikakor pa ni brez fundamenta, kot ti trdiš.
V razmerjih je bolj podobno švicarskemu franku 740 milijard M1 in 1010 milijard $ deviznih rezerv, 708 milijard BDP.

Po teh primerjavah denarjev bi rekel, da ima trenutno fundament za 200 do 300 milijard $ kapitalizacije torej za ceno med 15 in 20 tisoč dolarjev.

Gledam z vidika investiranja, tako kot nanj glede praktično vsak, ki ga kupi. In ga posledično primerjam z drugimi vrstami naložb. Delati primerjavo, kot da je btc del forex trga pa najbrž sploh ni na mestu, ker je daleč od neke uveljavljene valute, ali pač? Oz kako se lahko ta valuta sploh uveljavi, če zadaj ni nobenega backerja? Lahko, da se bodo delale tranakcije na široko, Mastercard naj bi sedaj tem začel a kdo bo držal tak denar? Oz da grem na ves point za kaj sem sploh komentiral, kako ti vidiš bitcoin čez 5 ali 10 let?

Savona ima prav, sicer pa bitkojn ne more biti ali nadomestiti denar. Musk, ja on je avanturist in tole vlaganje v bitkojn kjer velja načelo, hodl, hodl in zopet hodl je ena sama špekulacija. Bo navlekel marsikoga predvsem pa veliko njih, samo vprašanje, kaj bo na koncu z njim. O denarju takole na kratko, ki je le kot skica omenjen v tekstu ne bit omalovažujoči, kar le kaže premalo poznavanja sicer bogate teorije o denarju, ekonomiji in seveda praksi. Vrednost bitkojna pa poganja le omenjeno načelo hodl, hodl, hodl.....itd in spet hodl:-). Lep dan.

P.S.: Ga bo kdo ustavil? Jaz bi ga, pa nisem v SEC.

[]
Če je Hojs kronani osel, potem jih je še na tisoče drugih služabnikov božanskega vodje.

A z božanskim vodjem misliš Korla? Oni so pa še bolj kronani osli.