Dobro, da je Janša za hipec z ustavitvijo soglasja k razpisu mest za študijske programe v prihodnjem študijskem letu 2021/2022, dal v ospredje neustrezno sestavo prostih vpisnih mest in nakazal, da bo že za leto 2022/2023 potrebno prevetriti števila vpisnih mest na javnih (upajmo ne samo na javnih) šolah in fakultetah, ki se financirajo iz proračuna. Slabo je, da vlada še vedno ni dala soglasja in po nepotrebnem jezi mlade ljudi (volivce!?), ki so že izbrali študij.

Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.
Preden se začne razprava o nepotrebnih 39% na družboslovju se je potrebno povprašati, kakšni so pa trendi na svetu in v naši širši skupnosti in okoliških državah. V današnjem Dnevniku je prikazana tabela, ki kaže, da Slovenija ne iztopa po deležu družboslovcev; delež družboslovcev, umetnikov in humanistov je izrazito pod povprečjem EU-27, (39% proti 43,6%). V naravoslovju in tehniki pa izrazito nad povprečjem EU-27 (37% proti 25,4%). Slovenija pa izstopa v dveh kategorijah, o kateri zdravstveni minister sploh ne govori, podhranjenost v zdravstvu in sociali (10% proti 13,7%, da ne omenjamo Finske kjer je delež 21,9%) in podhranjenost v izobraževanju (7% proti 10,3%). No v tej kategoriji ni čisto jasno, koliko družboslovcev in humanistov dela kasneje v pedagoških poklicih.
A vsekako se vidi, da razcepljena osebnost minister za zdravje in predsednik vlade absolutno ne poznata razmer v visokošolskem izobraževanju in je vse rovarjene samo posledica zadržanje ukrepa za "koronsko" omilitev pogojev za akreditacijo nepotrebne Nove univerze, ki zanimivo vzgaja same težkozaposljive kadre, vsaj tako trdi shizofrenik, kaj shizofrenik, njega dajetjo 3 osebnosti (minister, predsednik, vodja stranke z določenimi inetresi).
Druga stvar, na kar nakazuje avtor, je pa kako narediti študij bolj resen, brez vpisovanja zaradi statusa. V to smer mora vlad razmišljati (če je sploh sposobna) in ne v število vpisov. Končno bodo tisti, ki bodo hoteli na določeno smer pač preprosto glasovali z nogami.

[MarijanMacek]
Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.

Žal je tole pri nas še kar zelo enostavno napovedati. Namreč potrebe čez 5 let.
Ko sem študiral jaz, smo mladina takrat večinoma študirali tehniko. Ko sem šel na zahod na izmenjavo, sem se čudil, ker so bili tam vsi družboslovci.

Sem mi zdi, da žal še vedno toliko zaostajamo, da samo poglejmo, kaj zdaj študirajo v z. Evropi in ZDA. To bo pri nas čez 5 let.

[0430ABAKU]
> [MarijanMacek]
> Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.

Žal je tole pri nas še kar zelo enostavno napovedati. Namreč potrebe čez 5 let.
Ko sem študiral jaz, smo mladina takrat večinoma študirali tehniko. Ko sem šel na zahod na izmenjavo, sem se čudil, ker so bili tam vsi družboslovci.

Sem mi zdi, da žal še vedno toliko zaostajamo, da samo poglejmo, kaj zdaj študirajo v z. Evropi in ZDA. To bo pri nas čez 5 let.

Lažje bi bilo napovedati kakšne kadre ne bomo potrebovali v prihodnosti.

Sej je vse zastonj. In zaman.

Morda res ne vemo, kaj bomo potrebovali v prihodnosti - oz. je za to potrebna malo kompleksnejša analiza in razmislek.
Zagotovo pa vemo, česa - že danes in zadnja desetletja, iz leta v leto več - NE potrebujemo! Ali je tako težko pogledati, kakšnih izobrazb so tisti na Arbeitsamt-u?
Sam sem tako diplomski kot podiplomski študij končal v tujini - in tam, sploh v anglosaksonskem svetu, je zelo uveljavljeno in cenjeno rangiranje univerz. In v teh postopkih ima posebej veliko težo - gotovo je imelo zame, ko sem se odločal - a) kakšen % diplomantov v 6 mesecih po končanju študija najde zaposlitev in b) kakno povprečno letno plačo lahko po petih letih od končanja študija pričakujejo. Oz. neka variacija na zgornjo temo...
Morda pa zato, ker sem plačal svoj denar - in to ne majhen - pa me je to še kako zanimalo. Če je pa zastonj...
Pri nas pa se VSAK, še tako plašen poizkus rangiranja, zatrt v kali. Spomnite se samo pred leti, ko je nekdo, na osnovi javno dostopnih podatkov, poizkušal narediti neke lestvice srednjih šol.
Nisem politik in odkrito rečeno se mi gabi nivo teh (tako "progastih" kot "pikčastih", kot bi rekel Črt), ki nas predstavljajo. A ni pa potrebno prav VSAKO idejo, ki gre v neko vsaj načelno pravo smer - in to prevetritev števila vpisnih mest s potrebami trga dela po moje je - popljuvati že v štartu...

Jansa ima edini ze 30 let dovolj poslancev da bi lahko to spremenil.
Ampak njemu je teater pomembnejsi od vsebine. Zapira sole zraven pa dela teater. Med tem ko svojim prijateljskim druzboslovnim ( tudi jansa je fdvjevc) univerzam tipa Jambrek prek protikoronskim ukrepom kanalizira javni denar.

Hmm...

Če se prav spomnim članka o visokem šolstvu v sobotni prilogi dela izpred ca 10 15 let nazaj, ko je Dr. Mramor pisal, o tem, da je kolegom v Nemčiji povedal kakšen sistem visokega šolstva imamo so ga tam samo čudno gledali rekli, da je sistem, ki ga imamo pri nas zgolj prikrivanje brezposelnosti....

Sedaj pa resno vprašanje za vsakega starša; bi podprli svojega otroka, če bi vam povedal, da gre študirat socialno življenje hrčkov ? In da bo za to porabil pet let svojega življenja in vaših 500 eur/mesec ? In da po koncu študija ni teoretične možnosti, da dobi službo ? Bi mu svetovali, naj posluša sebe in gre to študirat ? Ali bi mu morda rekli, da naj razmisli o tem, da bo moral čez pet let sam skrbeti zase in da z diplomo socialnega življenja hrčkov ne bo preživel ne sebe, ne svoje družine.

Smo se razumeli ? Zakaj potem financirati študij socialnega življenja hrčkov ? Aja, zato, ker to svetujejo profesorji, ki to predavajo...

Ta Janševa gonja ne vodi šolstvo v pravo smer. Kolikor razumem je usmerjena proti družboslovnim smerem a priori. In ne me basat da je družboslovje nekaj grešnega. Odzadaj so pa prokriti nameni, kako dobiti študente na "njihove" šole, ki sicer plačujejo študentom vpis, ker ni zanimanja. In ne boš verjel, vse šole povezane s SDS so samo družboslovne in nič drugega. Tudi sam je nalepši primer starega političnega izobraženca na FSNP, tej nebodigatreba katero je v novejši obliki končal sam cvetober mlajših v stranki.
Če bi hotel strateško preusmeriti visoko šolstvo, se tega ne bi lotil nekaj dni pred rokom za objavo, strateške odločitve ne dozorijo v 3 dneh!
Rangiranju šol je pa problem. Ko gledaš uvrstitev Univerz po Pekinški lestvici, začuda ugotoviš, da se ne-anglosaksonske skorajda ne morejo uvrstiti visoko. Gre za primerjavo različnih modelov univerz, visko uvršečen so predvsem tiste, ki so raziskovalno usmerjene, in mnoge med njimi imajo samo podiplomski študij. In vendar ko pogledaš znanje diplomanta z naravoslovne ali tehnične univerze neke ranga 500 (ne me držat za točno številko) univerze izpade, da so premnogokrat bolje podkovani kot študenti zvenečih. Razlika se pokaže šele na podiplomskem nivoju, preprosto, ker velike (anglosaksonske) nacije zagotavljajo veliko kritično maso najbolj sposobnih. In ker prevladujejo anglosaksonski mediji se o njih največ piše, pa je prenekatera slava, ki sem jim piše dvomljivega sloves.
Lep primer je iznajdba polprevodniškega tranzistorja, ki ga tvorci niso mogli dolgo časa patentirat, ker ga je en Avstrij na delu v Kanadi patentiral okoli 20 let poprej. In istočasno kot v ZDA, so "izumili" tranzistor tudi Nemški strokovnjaki "na delu" v Franciji. Še tovarna polprevodnikov je bila zgrajena v Evropi istočasno (Intermetal v Freiburgu, mesec gor ali dol) kot v ZDA. In vendar danes vsakdo trdi, da je to ameriška iznajdba! Podobno vsi vemo, da so radar izumili Angleži, pa to kar so prodajali angleži za radar sploh ni radar v sodobnem pomenu, pravo obliko z rotirajočo oddajno-sprejemno anteno so mu dali Nemci ene 2 leti poprej. Nemci sploh niso mogli dojet, kaj so te stopli ob obali (nekaj takega kot radijski oddajnik v Domžalah), kljub pazljivemu prisluškovanju. So imeli preveč "dobre" prisluškovalne aparate za angleške "dolgo valovne" (valovna dolžina 15 m) oddajnike.
O rangiranju srednjih in osnovnih šol pa lahko največ povedo prav v desnih strankah, 1. Janševa vlada je ukinila eksterno ocenjevanje, ker so se na objektivnem ocenjevanju pokazale razlike v znanju v različnih šolah. Uvedli so sprejem na srednjo šolo na osnovi ocev, in poledica je dandanes ekstremno izkrivljena porazdelitev ocen, za katerimi se pa premnogokrat ne skriva znanje. Sicer je pa v spomladanskem paketu, veleuspešna vlada hotela izenačiti splošno in strokovno maturo, za kateri pa vsakdo ve, da skrivata različno znanje.

Pozitivno je, da se je debato (končno!) odprlo, tako da bo to nedvomno predovlilna tema in tudi v volilnih programih za naslednje volitve. Sicer pa so opozorila prihajala že dolgo, spominjam se pisanja pokojnega dr. Kosa v Sobotni prilogi pred 20 leti. Ampak to je bil pač 'glas vpijočega v puščavi'. Ko so se pojavili prvi spletni forumi tam po letu 2000 so bile med prvimi temami o katerih je plebs iskal informacije, vprašanja o izbiri študija in že takrat se je vedelo o preveč družboslovcih ter težavah zaposlovanja družboslovcev. Sam nisem naravoslovec, sem pa glede na te informacije vsaj vedel v kaj se s študijem na FDV spuščam zato sem lahko v življenju karierno potegnil nekatere drugačne poteze. Preprosto si nisem delal utvar o neki obetajoči javnosektoraški-družboslovni karieri, ker sem vedel, da je to bullshit in da bo enkrat 'shit hit the fan'. Med krizo 2008 se je to še bolj pokazalo z razmahom prekariata za nezaposljive diplomante. Zopet, nekateri so na to začeli opozarjati - npr. pred leti na blogu Nergač - ampak v mainstream ni prišlo. V mainstream takšno temo pri nas lahko spravi le Janša, ne more je ne Mramor, ne dr. Kos, ne blogerji in forumaši, očitno to lahko stori samo 'Princ teme'.
In medtem, ko so se vpisna mesta na srednješolskem izobraževanju po neki inerciji ljudi (ker država je prebutasta da bi to sama pogruntala) iz 41% deleža gimnazij sedaj spustila na cca. 19%, ostalo pa se je porazdelilo med ostale srednješolske programe ter tudi v večji meri poklicne programe, to ni več problem. Ker so ga rešili ljudje sami, kljub bebavim šolskim uradnikom.
In tako kot so ljudje po načelu 'word-of-mouth' sami poiskali optimalen pristop do srednješolskega izobraževanja, ga bodo tudi za visokošolsko. Slutim, da je problem v tm za se družboslovni faksi nočejo odpovedati denarju, ki ga bi zmanjkalo ob naravno manjšem vpisu, ki bi se začel dogajati, zato na silo hočejo držati arbitrarno napihnjene vpisne številke za vsakega 'papka' ki bi si zaželel študentskega statusa. Ampak, 'what goes around comes around'.
Moja pozicija je: sem družboslovec, zaposlen v industriji in zagovarjam: zmanjšanje vpisnih mest na humanistično-družboslovnih fakultetah na 30% sedanjega obsega.

Pravzaprav imam občutek da se najbolj branijo sprememb profesorji na teh univerzah, ki producirajo višek nepotrebnega kadra. Ker bodo izgubili službe ali pa ugodnosti, ki pridejo s številom študentov. Ti morajo vedno dobro premisliti preden kaj sploh naredijo. Če spremenijo, spremenijo sebi v prid. Ne briga jih nacionalna potreba. V osnovi pa spremembe v smer dejanskih potreb po določenih kadrih ne bi smela biti tako težavna, kot jo hočejo prikazati, po drugi strani pa je tudi ni mogoče izvesti v dveh tednih, vsaj kvalitetno ne.
Drži ugotovitev, da z napačnim produciranjem kadrov samo prikrivamo brezposelnost. Potem so profesorji samo mnogo preplačani skrbniki prikrivanja brezposelnosti. Takih ne potrebujemo, za to zadoščajo dekleta na Zavodu za zaposlovanje. Kar je več, je brezpotrebno trošenje energije.

trg: je taksen kot je

trg: zaposli xzy kulturologov v javnem sektorju

vsi: tegaseparesnidalopredvideti

[abohte]
Recimo zgodovinarji. Zgodovinarji notorično težko dobijo zaposlitev (kot zgodovinarji) - javni sektor tega ne požre (ni toliko potreb v arhivih in v šolah).

Folk se pa vpisuje na zgodovino kot nor. Če bi bil študij plačljiv, bi marsikoga odvrnilo oz. bi pred vpisom dvakrat premislil (ker se mu bi šolnina takoj poznala v žepu, bi imelo to večji odvračalni učinek, kot nek negotov več let v prihodnosti oddaljen obet, da morebiti ne bo delal kot zgodovinar).

Glede na to, da se pri nas skoraj vsaka tema spreobrne v prepucavanje okoli preteklosti, ne moremo zamerit mladini, če zmotno meni, da se išče zgodovinarje.

[MarijanMacek]
Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.

Dobro vemo, da bodo rabili naravoslovce in ne toliko družboslovcev. Tukaj ni nobene dileme.

omilitev pogojev za akreditacijo nepotrebne Nove univerze,

To te najbolj moti. Da obstaja konkurenca naši partijski FDV.

[mar123]
Jansa ima edini ze 30 let dovolj poslancev da bi lahko to spremenil.

A res? Kdaj je imel pa absolutno večino v parlamentu? Nikoli.

[MarijanMacek]
Ta Janševa gonja ne vodi šolstvo v pravo smer. Kolikor razumem je usmerjena proti družboslovnim smerem a priori. In ne me basat da je družboslovje nekaj grešnega.

To je zgolj tvoja interpretacije. Prav smešen si, kako bedno moraš zagovarjati nekaj, česar ne moreš, samo zato, da se lahko zaganjaš v Janšo.

Seveda družboslovje ni slabo, samo preveč jih je - več, kot jih rabimo. Pa preveč pranja možganov.

Pa seveda FDV ni ravno višek kvalitete. Zasebne univerze so boljše.

[depersin]
> [mar123]
> Jansa ima edini ze 30 let dovolj poslancev da bi lahko to spremenil.

A res? Kdaj je imel pa absolutno večino v parlamentu? Nikoli.

Absolutne vecine se ni imela nobena stranka glede na nas volilni sistem. V povprecju ima jansa zadnjih 30 let najvec poslancen in bi jih lahko vedno za pozitivne predloge uporabljal.
Vse kar predlaga danes bi lahko v zadnjih 30 letih ko je bil vodja vlade oz. Vodja opozicije.

Hmmm.....

Še vedno nisem zasledil odgovora na moje vprašanje; kdo bo svetoval in financiral študij svojega otroka, ki bo študiral nekaj, kar ni zaposljivo ?

Če je kdo tak, ki to želi, kar prosim izvolite. In prosim, čez pet let, ko bo ta otrok doštudiral mu recite; dragi otrok, sedaj je čas, da se osamosvojiš in sam prevzameš odgovornost za svojo odločitev. Nasvidenje, od sedaj naprej boš sam skrbel za svoj vsakdanji kruh in posteljo, se vidimo vsakih štirinajst dni na kosilu.

In otrok reče; "Halo, saj ni službe zame, kako naj skrbim sam zase" ?

In po šestih mesecih, ko ni službe za njega, gre delat v proizvodnjo...

Kam sem vrgel 500 x 12 x 5 = 30.000 eur in pet let otrokovega življenja ?

Tu se vsi strinjamo da tak studij nima veze. Oz je katastrofa da obstaja. To opozarjam ze 20 let.

Imel sem znanca 20 let nazaj ki je studiral zivljenje aboriginov oz je iz tega diplomiral. In se pritizeval da na posti premetava pakete. Pol je sel delat doktorat iz aboriginov ?!! Po mojem se vedno premetava pakete na posti.

Skoda da jansa ze 20 let nazaj tega ni predlagal.

Hmmm....

V mojem komentarju ni bilo govora o političnih in ostalih razlogih, ampak o tem, kaj bom jaz svetoval mojemu otroku.

Jaz sem bil pri sebi vedno zagovornik študija tehnike ali naravoslovja misleč, da bo potem cel svet moj. Saj kot tehnik ali naravoslovec lahko najdeš službo res kjerkoli, kot družboslovec pa večinoma le v domačem okolju.

Pa se je, posebej zdaj v času kitajske gospodarske ekspanzije, izkazalo, da po eni strani drži, da lahko tehnik dobi službo povsod. Po drugi strani ima pa tudi konkurenco od povsod.
Ali ni lažje študirati nečesa, kjer ti lahko potem konkurira le sosedov Lojze (pa računaš, da imaš boljša poznanstva od njega), Čang iz Vuhana pa nikakor.

Ko sem na začetku gledal pogoje za do doktorat, se mi je kar čudno zdelo. Izviren prispevek k svetovni znanosti iz npr. strojništva se mi zdi zelo zahteven pogoj. Kakšen Hans ali pa John je lahko komot že isto ali podobno ustvaril pred 10 leti.
Medtem ko sem nekoč ujel naslov družboslovnega doktorata "Mednarodni odnosi med Slo in Hr v Piranskem zalivu". Simpl! Noben Xavier ali Alejandro tukaj zagotovo ne bo delal konkurence. Res enostaven izviren prispevek k "svetovni znanosti". :-)

[mar123]
Absolutne vecine se ni imela nobena stranka glede na nas volilni sistem. V povprecju ima jansa zadnjih 30 let najvec poslancen in bi jih lahko vedno za pozitivne predloge uporabljal.

Saj jih uporablja. Seveda pa levica zavrača vse samo zato, ker je od SDS. Pa če je še tako dobra stvar.

[0430ABAKU]
Ko sem na začetku gledal pogoje za do doktorat, se mi je kar čudno zdelo. Izviren prispevek k svetovni znanosti iz npr. strojništva se mi zdi zelo zahteven pogoj. Kakšen Hans ali pa John je lahko komot že isto ali podobno ustvaril pred 10 leti.

V realnosti ni tako težko. V bistvu lahko raziščeš nekaj zelo specifičnega.

[0114ZAVAR]
Hmmm....

V mojem komentarju ni bilo govora o političnih in ostalih razlogih, ampak o tem, kaj bom jaz svetoval mojemu otroku.

Vsekakor mu svetuj ne Aburiginov, naj to avstralci studirajo :)

[depersin]
> [mar123]
> Absolutne vecine se ni imela nobena stranka glede na nas volilni sistem. V povprecju ima jansa zadnjih 30 let najvec poslancen in bi jih lahko vedno za pozitivne predloge uporabljal.

Saj jih uporablja. Seveda pa levica zavrača vse samo zato, ker je od SDS. Pa če je še tako dobra stvar.

Da vidimo en (1) primer v 30 letih

In kot ste predhodniki napisali: ekonomske eksternalije takega ''zastonjskega'' talanja ''študentskih'' statusov in ''programov'' so lahko hude. Izguba potencialnega zaslužka, ki se povečuje vse do časa ko tak zamudnik dokonča svoj družboslovni ''doktorat'' je večja, kot jo bo lahko kadarkoli prinesel s svojo ''fensi-šmensi'' službo ki na trgu ne obstaja. To ima tudi posledice na nezmožnost nakupa nepremičnine/stanovanja in nasploh karierne osamosvojitve. Dejansko naš model v končni fazi proizvaja ''Rogovce'',ki se med seboj razlikujejo le v tem, da se nekateri uspešno šlepajo na očije in mamice, ki jim 'zrihtajo' sinekuro v JU/DU, ostali nesrečneži pa padejo v depro, ker nimajo niti najmanjših možnosti za kaj takšnega.

[depersin]
> [MarijanMacek]
> Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.

Dobro vemo, da bodo rabili naravoslovce in ne toliko družboslovcev. Tukaj ni nobene dileme.

In ravno tukaj je dilema. Ali se res potrebuje horda naravoslovcev, že sedaj imamo velik delež naravoslovcev, večji kot v EU 27 in večji kot v primerljivih državah in manjko v medicinskih in socialnih vedah. Seveda je pa recept zelo enostaven, če smatraš, da se mehanike, električarje (najbolj iskana poklica na zavodu) izobražuje na Visokih šolah in Univerzi. Če pogledaš v ZDA prav dobro shajajo, pa imajo zelo malo svojih naravoslovcev in inženirjev. Američani ne gredo v ta poklic, sam sem v Kaliforniji sodeloval le z enim ameriškim inženirjem, pa še ta se je preselil v ZDA pri 6. letih skupaj s straši. So morali biti pomembni, ker so se peljali na vojaški ladji v okviru operacije PaperClip,... Oče je bil med drugim soizumitelj alkalne baterije. Vsi odtali so pa bili Indijci, Kitajci, Vzhodno Evropejci....

> omilitev pogojev za akreditacijo nepotrebne Nove univerze,

To te najbolj moti. Da obstaja konkurenca naši partijski FDV.

Mene konkurenca FDV nič ne moti, nobene take šole ne cenim preveč. Gre se za princip, kako se podeljuje akreditacije. In za Univerzo se ve kaj je Univerza in v čem se loči od Visoke šole.

[MarijanMacek]
Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.
Preden se začne razprava o nepotrebnih 39% na družboslovju se je potrebno povprašati, kakšni so pa trendi na svetu in v naši širši skupnosti in okoliških državah. V današnjem Dnevniku je prikazana tabela, ki kaže, da Slovenija ne iztopa po deležu družboslovcev; delež družboslovcev, umetnikov in humanistov je izrazito pod povprečjem EU-27, (39% proti 43,6%). V naravoslovju in tehniki pa izrazito nad povprečjem EU-27 (37% proti 25,4%). Slovenija pa izstopa v dveh kategorijah, o kateri zdravstveni minister sploh ne govori, podhranjenost v zdravstvu in sociali (10% proti 13,7%, da ne omenjamo Finske kjer je delež 21,9%) in podhranjenost v izobraževanju (7% proti 10,3%). No v tej kategoriji ni čisto jasno, koliko družboslovcev in humanistov dela kasneje v pedagoških poklicih.
A vsekako se vidi, da razcepljena osebnost minister za zdravje in predsednik vlade absolutno ne poznata razmer v visokošolskem izobraževanju in je vse rovarjene samo posledica zadržanje ukrepa za "koronsko" omilitev pogojev za akreditacijo nepotrebne Nove univerze, ki zanimivo vzgaja same težkozaposljive kadre, vsaj tako trdi shizofrenik, kaj shizofrenik, njega dajetjo 3 osebnosti (minister, predsednik, vodja stranke z določenimi inetresi).
Druga stvar, na kar nakazuje avtor, je pa kako narediti študij bolj resen, brez vpisovanja zaradi statusa. V to smer mora vlad razmišljati (če je sploh sposobna) in ne v število vpisov. Končno bodo tisti, ki bodo hoteli na določeno smer pač preprosto glasovali z nogami.

... čuj, dokler bo Jambrekova mašina sl.wikipedia.org/wik...a_univerza za cuzanje davkoplačevalskega denarja iz Nove Gorice "hišna" univerza za intelektualce iz SDS in bo njihov agitator Matej Avbelj rektor univerze, o (ne)potrebnosti najnovejše Nove univerze in (ne)zaposljivosti njenih diplomantov res ni treba dvomit ...

P.S.: šele pred kratkim sem opazil, da se ugledni profesor za evropsko pravo Matej Avbelj pod svojimi kolumnami na Financah ne podpisuje z "Matej Avbelj je profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije", ampak se po novem tudi za nazaj - če pozabim na Fakulteto za slovenske in mednarodne študije, WTF so državne in evropske študije ? - podpisuje z "Matej Avbelj je profesor za evropsko pravo na Novi univerzi" ...

[MarijanMacek]
In ravno tukaj je dilema. Ali se res potrebuje horda naravoslovcev, ...

Sam torej dokazuješ, da dileme ni.
Če študiraš naravoslovje, komot dobiš službo ... v Ameriki.

[0430ABAKU]
> [MarijanMacek]
> In ravno tukaj je dilema. Ali se res potrebuje horda naravoslovcev, ...

Sam torej dokazuješ, da dileme ni.
Če študiraš naravoslovje, komot dobiš službo ... v Ameriki.

Pa tudi razlika v plači bo še večja, ker bodo tukaj ob hordi naravoslovcev šle njihove plače dol.
Proizvodnim podjetjem se bo tako zvišala mednarodna konkurenčnost in se bo nakapljalo več denarja za manj družboslovcev, ki bodo zato lahko imeli višje plače.

Tržna ekonomija pa to.